Vlada RS je dne 28.01.2011 objavila besedilo predloga Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki ga je posredovala Državnemu zboru RS v sprejem po nujnem postopku. Sprejetje predlaganega zakona naj bi bilo nujno potrebno za odpravo plačilne nediscipline, ki negativno vpliva na likvidnost, konkurenčnost in razvoj gospodarskih subjektov ter zapleta njihovo finančno upravljanje, saj upniki zaradi zamud pri plačilih potrebujejo zunanje financiranje, ki je v obdobju gospodarskega upada težje dostopno in je lahko celo vzrok za stečaj sicer zdravih, zlasti malih in srednje velikih, podjetij.
Predlog zakona sledi rešitvam iz predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (v nadaljevanju: Direktiva). Predlog zakona določa najdaljše dovoljene plačilne roke, nastop zamude in sankcije za zamudo, vpeljuje obveznost večstranskega pobota v kolikor je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti, določa možnosti novih načinov zavarovanja obveznosti in določita kršitev civilnega pogodbenega razmerja med strankami kot prekršek ter določa vzpostavitev registra protestiranih menic zaradi neplačila.
Najdaljši dovoljeni plačilni rok je lahko dogovorjen s pogodbo ali določen v zakonu. Najdaljši plačilni rok, ki je lahko dogovorjen s pogodbo je 60 dni. V primeru, da je dolžnik javni organ, pa plačilni rok, ki je dogovorjen s pogodbo ne sme biti daljši od 30 dni. Če stranki v pogodbi nista določili roka plačila, se šteje, da je rok plačila 30 dni od prejema računa oziroma druge enakovredne listine. Kot posledice zamude so določene zamudne obresti, fiksni znesek stroškov izterjave, pravica do polne odškodnine in pridržek lastninske pravice. Kot eden izmed ukrepov za krepitev plačilne discipline ter skrajševanje zamud je določen tudi obvezen večstranski pobot medsebojnih neposrednih ali posrednih obveznosti dolžnikov, ki so v zamudi več kot 15 dni. Predlog zakona vzpostavlja tudi javni register menic, protestiranih zaradi neplačila, ki ga vodi AJPES in v katerega se vpisujejo napravljeni protesti menic zaradi neplačila. Register protestiranih menic pomeni informacijo vsem udeležencem na trgu, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti in omogoča bodočim pogodbenim strankam več varnosti pri poslovanju.
GZS, 03.02.2011
