Zavezanci, katerih blagajne bodo skladne s predpisanim zahtevami, bodo morali dokupiti le tako imenovano fiskalno kontrolno napravo
Finančno ministrstvo (MF) je predstavilo predlog zakona o davčnih blagajnah - ta zadeva okoli 50 tisoč davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino in katerih poslovanje bo dodatno nadziral Durs. Kaj predvideva predlog?
Pripombe k predlogu zakona MF zbira do 16. maja.
Nič izjem in od kdaj obvezne
Za zavezanca za uporabo davčnih blagajn je v predlogu zakona opredeljena "pravna ali fizična oseba, ki prodaja blago ali storitve na ozemlju Slovenije za plačilo z gotovino" (zavezanci). Izjeme v predlogu niso predvidene. Na Švedskem, ki je davčne blagajne uvedla lani, te recimo niso obvezne za največja podjetja (ker imajo dober sistem notranjih kontrol) in za najmanjša podjetja s prometom do 18 tisoč evrov na leto.
Po predlogu zakona, ki ga bo državni zbor sprejemal po rednem postopku, bi zavezanci morali začeti uporabljati davčne blagajne najpozneje v osmih mesecih od začetka veljavnosti podzakonskih predpisov (tri mesece po uveljavitvi zakona), kar pomeni, da bi se davčne blagajne (teoretično, zapleti so možni) začele uporabljati v drugi polovici leta 2012.
Tehnične zahteve še neznanka
Tehnične zahteve za davčne blagajne v predlogu zakona niso navedene - dodatno jih bo določil pravilnik, ki bo v sodelovanju z uradom za meroslovje izdan tri mesece po uveljavitvi zakona.
Predlog pa že navaja, da podjetjem ne bo treba zamenjati registrskih blagajn, če bodo te izpolnjevale predpisane zahteve - v tem primeru bodo morala dokupiti in priključiti le nadzorno enoto. Davčna blagajna je namreč sestavljena iz "navadne" registrske blagajne in nadzorne enote, tako imenovane fiskalne kontrolne naprave (FKN), ki beleži vse dogajanje v blagajni in jo nadzira Durs.
Strošek za davčne zavezance
Pri nabavi FKN bo, kot izhaja iz predloga, uveden odprt sistem: država bo predpisala parametre FKN in na trgu jih bodo lahko ponujali različni proizvajalci (pri zaprtem sistemu država predpiše za FKN enega dobavitelja). Po predlogu zakona se cena FKN giblje od 43 evrov (najosnovnejše enote) do 3.100 evrov, kolikor stane mrežna FKN, namenjena uporabnikom z več blagajnami.
Skupaj naj bi davčni zavezanci za FKN plačali vsaj približno 22 milijonov evrov. K temu bodo morala podjetja prišteti še stroške blagajn, če ne bodo skladne s predpisanimi standardi. Pri tem predlog zakona predvideva globo od 10 tisoč do 450 tisoč evrov za prodajo davčnih blagajn, ki ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih zahtev. Vsi, ki poslujejo z gotovino, morajo davčno blagajno registrirati pri Dursu.
Denarne kazni
Predlog predvideva za samostojne podjetnike od 1.200 do 10 tisoč evrov globe (plus od 400 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe) oziroma za podjetja od 1.200 do 30 tisoče evrov globe (plus od 600 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe), če nimajo davčne blagajne, ali je recimo ne registrirajo pri Dursu, ali temu ne omogočijo posredovanja podatkov.
Objavljeno: Finance, 3.5.2011, http://www.finance.si/, Avtor: Monika Weiss
