Davki so letos po nekaj letih zatišja spet, milo rečeno, oživeli. Zaradi zmanjševanja primanjkljaja državnega proračuna so se spremenile stopnje, davčni razredi, izjeme … Zgodba še zdaleč ni končana, saj je zaradi gospodarskih razmer pričakovati nove posege.
Kot vedno doslej se bodo davčni zavezanci tudi tokrat prilagodili novi davčni realnosti. Do konca leta so še trije meseci. Kaj podjetja v tem času še lahko storijo, da bi imela čim nižjo davčno osnovo?
Oslabitve vseh terjatev so davčno nepriznan odhodek. Kako in v kolikšni vrednosti oblikujemo oslabitve terjatev, moramo imeti opredeljeno v internih aktih (pravilnik o računovodenju oziroma sklepi podjetnika). Oslabitev je davčno priznan odhodek šele po prejetju sklepa sodišča o koncu insolvenčnega postopka.
Davek na dodano vrednost
Treba je preveriti davek na dodano vrednost (DDV) za tiste terjatve, ki smo jih kot kupci prijavili na sodišču v določen insolvenčni postopek, kot je prisilna poravnava ali stečaj. Če smo kot upniki pravočasno prijavili terjatev v postopek prisilne poravnave (mesec dni od objave) ali stečaja (tri mesece od objave), imamo pravico do odbitka DDV.
Pogoj je, da nam stečajni upravitelj ali upravitelj prisilne poravnave prijavljenih terjatev ne prereka. To lahko preverimo na spletni strani AJPES. Ob morebitnem prerekanju si davka na dodano vrednost ne smemo popraviti (zahtevati od države, naj nam ga vrne). Pri preveč odbitem davku na dodano vrednost moramo razliko popraviti v času, ko dobimo sklep sodišča o koncu insolvenčnega postopka.
Terjatve
Če nam kupci ne plačajo in se zaradi majhnosti terjatve – ali ker dolžnik nima premoženja ali pa so stroški postopka višji od sodnih stroškov – odločimo za odpis po določenem času, je ta davčno nepriznan. Terjatve in obveznosti sicer zastarajo tri leta po valutnem roku.
Finančne naložbe in zaloge
Oslabitve finančnih naložb so odvisne od metode vrednotenja. Če vodimo finančne naložbe po metodi nabavne vrednosti (ne kotirajo na borzi), so oslabitve davčno nepriznan odhodek. Poračunamo jih lahko šele takrat, ko finančno naložbo prodamo.
Oslabitve vseh vrst zalog pomenijo za podjetja in espeje davčno nepriznan odhodek in s tem zvišanje davčne osnove.
Delež v dobičku
Če se družbeniki odločijo, da si bodo izplačali delež v dobičku, je ta v letu 2012 obdavčen z 20- in v letu 2013 s 25-odstotnim davčnim odtegljajem. Če se želijo izogniti znižanju odtegljaja, morajo v letu 2012:
-davčni upravi posredovati pisno vlogo, da se davčno in poslovno leto razlikujeta (vloga mora biti dana na izpostavi Dursa najpozneje do 15. oktobra 2012);
-narediti zaključni račun na dan 30. november 2012 in
-dejansko izvesti izplačilo na transakcijske račune družbenikov najpozneje do 31. decembra 2012.
Preglejte izid poslovanja
Podjetja naj, če tega še niso storila, pregledajo izid poslovanja tekočega leta (denimo do konca septembra) in se na tej podlagi odločijo, ali je treba še kaj posebnega opraviti v zvezi z davkom od dobička. Ali pa da vsaj vedo, pri čem trenutno so in s kakšno obremenitvijo do konca leta še lahko računajo.
Ne smejo pozabiti na nekatera temeljna računovodska pravila. Tako se denimo stroški, povezani s prihodki, pripoznajo v istem obdobju kot prihodki; torej ne prekmalu in ne prepozno, še zlasti je to lahko pomembno pri projektih, ki do konca leta ne bodo končani in/ali zanje ne bo še dokončnega obračuna. Tu se lahko skriva tudi past, saj ni nujno, da se prihodki pripoznavajo zgolj na podlagi izdanih računov; podobno velja tudi za odhodke in prejete račune. Pri tem je poleg pravilnega obračunavanja davka od dobička treba paziti tudi na pravilen in pravočasen obračun DDV.
Odpravnine, jubilejne nagrade
Podjetja, ki imajo več zaposlenih in še niso dala izračunati potrebne višine rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in/ali za jubilejne nagrade, to lahko naredijo še letos (potrebujejo aktuarski izračun). Takšne rezervacije so ob oblikovanju priznane kot odhodek pri obračunu davka od dobička v višini 50 odstotkov – razlika se poračuna ob uporabi ali odpravi rezervacij. Res pa je, da imajo tovrstne rezervacije praviloma enkraten učinek v letu, ko so prvič oblikovane, v naslednjih letih pa se dodatno oblikovanje, poraba in odprava navadno giblje podobno, kot se gibljejo izdatki za pokrivanje teh stroškov.
Morebitni pavšalisti
Mala podjetja in mali espeji, katerih letni prihodki ne presegajo 50 tisoč evrov, si bodo ob zdaj že znanih pogojih za posebno ureditev obdavčevanja z upoštevanjem normiranih stroškov morali preračunati, ali se jim bolj splača obdavčitev dejanskih prihodkov in odhodkov ali normirana. In z novim letom morda spremenijo obliko obdavčitve. Ta hip aktualen predlog obdavčitve po normiranih stroških je takšen, da obdavčitev espejev in družb ob podobnem dejanskem stanju ni enaka. Razlika je že v odstotku priznanih normiranih odhodkov, pa tudi v davčni stopnji.
Olajšave
Metoda obdavčitve sicer letos ni opazneje drugačna kot prejšnja leta, glavni in za nekatere pomembni novosti pa sta zvišana olajšava za vlaganje v opremo in neopredmetena sredstva, razen pohištva in večine motornih vozil, na 40 odstotkov nabavne vrednosti teh sredstev, in možnost, da se neizkoriščeni del olajšave lahko uporablja za znižanje davčne osnove še naslednjih pet let.
Prav tako je zvišana olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj na sto odstotkov vloženega zneska, se pa ta olajšava izključuje z olajšavo za novonabavljena osnovna sredstva. Torej za osnovno sredstvo, ki ga podjetje uporablja izključno in stalno za raziskovalno dejavnost, lahko uveljavlja olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj iz 55. člena zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ne more pa hkrati uveljavljati še 40-odstotne olajšave iz 55.a člena (kar bi bilo skupaj 140 odstotkov). V zvezi z vlaganji v raziskave in razvoj mora podjetje imeti poslovni načrt ali poseben razvojni program.
Kljub večjim olajšavam podjetjem svetujejo, naj osnovna sredstva in neopredmetena sredstva nabavljajo le, če jih potrebujejo pri svoji dejavnosti, in ne zaradi olajšave.
Možna olajšava je še iz naslova zaposlovanja. Vsekakor naj podjetja, ki so v tekočem in prejšnjem letu zaposlovala, preverijo, ali na novo zaposleni izpolnjujejo pogoje za njeno uveljavljanje.
Donacije
Večino donacij je mogoče uporabiti za znižanje davčne osnove (v višini 0,3 odstotka obdavčljivih prihodkov in dodatna 0,2 odstotka za kulturne namene in društva, ki delujejo v javnem interesu in je njihova dejavnost varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami), vendar so donacije davčno nepriznani odhodki. Torej bo podjetje donacijo lahko uporabilo za znižanje osnove pri davku od dobička le, če bo izkazovalo osnovo, sicer pa ne.
Objavljeno: Finance, 14. 10. 2012, www.finance.si, Avtor: Stane Petavs
