Naravna nesreča, tudi poplava, je eno od temeljnih meril za odobritev odloga ali obročnega plačila davka. Davčni organ lahko poslovnim subjektom dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če sta skupno izpolnjena dva pogoja:
1. davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda (zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov) in
2. odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Pri tem je prvi pogoj izpolnjen, če zavezanec dokaže, da je zaradi naravne nesreče izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov.
Dokaze mora priskrbeti podjetje!
Na Dursu opozarjajo: dokazno breme je na strani davčnega zavezanca. Ta mora k vlogi obvezno priložiti dokazila o oceni škode, ki jo je povzročila naravna nesreča, ter dokazila o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode.
Katerih davčnih obveznosti se ne da odložiti ali plačati obročno?
Hkrati poudarjajo dvoje:
• gre za specifične primere, ki zahtevajo individualno obravnavo;
• za določene vrste davka kljub naravni nesreči ni dovoljen odlog oziroma obročno plačilo. Gre za te obveznosti:
(1) akontacije davka; (2) davčni odtegljaj; (3) prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; (4) prispevki za zdravstveno zavarovanje; (5) obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo; (6) izrečene globe in stroški postopka o prekršku po zakonu, ki ureja prekrške in ki jih izreka davčni organ; (7) obveznosti, ki izhajajo iz postopkov zaradi insolventnosti (po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje).
Kako do vloge?
Podjetja lahko Durs zaprosijo za odlok ali obročno plačilo na obrazcu.
Znižanje akontacije davka od dohodkov pravnih oseb
Čeprav odpis ali obročna plačila akontacije davka niso možni, lahko podjetje, katerega davčna osnova se za tekoče davčno obdobje razlikuje od davčne osnove za predhodno obdobje, od davčnega organa zahteva spremembo višine akontacije davka od dohodkov pravnih oseb.
Podjetje to stori tako, da vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove. O takšni zahtevi odloči davčni organ v 15 dneh. Enako lahko storijo tudi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti).
Za kaj lahko zaprosijo drugi zavezanci?
Kot pravni subjekti imajo tudi davčni zavezanci - fizične osebe možnost odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka. Dokazno breme je torej na strani davčnega zavezanca, ki mora dokazati vzročno zvezo med naravno nesrečo in ogroženostjo preživljanja. K vlogi mora obvezno priložiti dokazila o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, ter dokazila o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode.
Kmetje, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko kot oškodovanci v neurju s poplavami novembra 2012 pri davčnem organu v 15 dneh od nastanka škode vložijo zahtevek za odpis ali zmanjšanje prispevkov. O upravičenosti odloči davčni organ na podlagi podatkov o oceni škode za zavarovanca, ki jih prejme od ministrstva za kmetijstvo. Zavarovancu se zmanjša ali odpiše letni prispevek od osnove, od katere je bil zavarovan, vendar največ od zneska najnižje pokojninske osnove.
Oprostitev dohodnine od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč: zakon omogoča, da se za zemljišča, ki so neuporabna ali slabše kakovosti, lahko tudi zaradi poplav, plazenja ali druge naravne ujme, ki zmanjša rodovitnost zemljišča, po sanaciji zemljišča uveljavi triletna oprostitev dohodnine za katastrski dohodek takih zemljišč.
Še donatorji: zavezanci po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in po zakonu o dohodnini, ki opravljajo dejavnost, lahko uveljavijo davčno olajšavo za donacije.
Objavljeno: Finance, 20.11.2012, www.finance.si, Avtor: Monika Weiss
