Kolegij 5
EVIDENTIRANJE PROMETOV PRI OBRNJENI DAVČNI OBVEZNOSTI
DROBNI INVENTAR
ELEKTRONSKE STORITVE V SISTEMU DDV
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI NEUSPEŠNO OPRAVLJENEGA POSKUSNEGA DELA
KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA
ZAPOSLITEV POSLOVODNE OSEBE ALI VODILNEGA DELAVCA
SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI VODILNEGA DELAVCA
SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI Z DOHODNINO V LETU 2018
SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI NORMIRANCEV ZASEBNIKOV
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS
EVIDENTIRANJE PROMETOV PRI OBRNJENI DAVČNI OBVEZNOSTI
Slovenski zavezanec je dolžan opraviti samoobdavčitev, kadar je to v skladu z ZDDV-1, ne glede na to kako je dobavo blaga ali storitev obravnaval tuji dobavitelj. Če je na računu obračunan DDV druge države članice DDV, se le-ta ne vpiše v slovenske davčne evidence in se ne upošteva kot odbitni. Prav tako se ne všteva v osnovo za samoobdavčitev. Tudi v primeru, da je DDV zaračunal zavezanec iz tretje države, se ta DDV ne upošteva kot odbitni, se pa všteva v osnovo za samoobdavčitev.
Pridobitev blaga iz druge države članice
Slovenski zavezanec (z redno ali posebno ID-številko) opravi samoobdavčitev, če ima dobavitelj druge države članice redno ID-številko. V primeru, da dobavitelj iz EU ni davčni zavezanec, slovenski kupec ni dolžan opraviti samoobdavčitve.
Zgled: Slovenski mali zavezanec s posebno ID-številko za pridobitve blaga iz EU, ki so presegle 10.000€, pridobi blago od zavezanca iz EU ter od nezavezanca iz EU. Samoobdavčitev naredi samo od računa, ki ga je izstavil zavezanec iz EU.
Dobava blaga v drugo državo članico
Po 46.členu ZDDV-1 se dobave blaga, ki jih opravi slovenski davčni zavezanec drugemu davčnemu zavezancu iz EU, obravnavajo kot oproščene.
Zgled: Slovenski zavezanec dobavi blago kupcu iz druge države članice. Dobavo obravnava kot oproščeno (46.člen ZDDV-1), saj mu sistem VIES javi, da je ID-številka veljavna. Kupec mu ne sporoči, da gre za posebno ID-številko, ki je bila izdana le za storitve (v tem primeru, bi moral slovenski dobavitelj obračunati slovenski DDV). V tem primeru, ni prav, da slovenski davčni organ zahteva obračun slovenskega DDV, saj je dobavitelj ravnal dovolj skrbno.
Prejem storitev
Za prejem storitev od dobavitelja iz druge države članice ali države tretjega sveta, mora prejemnik opraviti samoobdavčitev (tudi če je dobavitelj nezavezanec za DDV-je v prekršku, saj bi si moral pridobiti posebno ID-številko). V primeru, da je kupec nezavezanec, mora pridobiti posebno ID-številko (v nasprotnem primeru je v prekršku) in opraviti samoobdavčitev. Pravice do odbitka DDV v tem primeru nima.
Storitve opravljene tujcem
Kraj obdavčitve se navadno določa po splošnem pravilu, to je po sedežu prejemnika storitve (25.člen ZDDV-1).
Storitve zavezancem iz drugih držav članic
Kadar storitev opravi nezavezanec, si mora le-ta pridobiti posebno ID-številko in davčno obveznost prevaliti na tujega zavezanca, oddati obračun DDV ter poročati o opravljeni storitvi na RP-O obrazcu. Zavezanec s posebno ID-številko mora oddajati obračune DDV, tudi če ne opravlja več teh storitev. Če tega ne želi, mora poskrbeti, da mu identifikacija za namene DDV preneha.
Storitve zavezancem iz tretjih držav
Kadar storitve opravi slovenski nezavezanec, le-ta ni dolžan pridobiti posebne ID-številke in ne prevaljuje davčne obveznosti na kupca iz tretje države, ne glede na to ali je kupec davčni zavezanec. Davčna obveznost se ne prevaljuje na kupca tudi v primeru, ko ima slovenski kupec posebno ID-številko.
Samoobdavčitev po 76.a členu ZDDV-1
Zavezanec, ki da predplačilo, mora od danega predplačila obračunati DDV.
Obveznost prevalitve davčne obveznosti ne velja za tujce ter nezavezance. Velja torej zgolj med slovenskimi zavezanci z redno ID-številko. Zavezanec, katerega promet je presegel prag 50.000€ obdavčljivega prometa od prometov, ki jih mora obdavčiti za nazaj, obračuna DDV in ne prevali davčne obveznosti iz 76.a člena (sodba Sodišča EU)
V vezi s prevoznimi storitvami obstaja v sistemu DDV vrsta pravil, ki vplivajo na davčno obravnavo. Najprej je treba ločiti ali gre za prevoz blaga ali prevoz oseb, nato pa kje oziroma komu je storitev opravljena. Preveriti se mora tudi status prejemnika storitve.
Če se prevoz blaga opravi zavezancem znotraj ali zunaj EU velja splošno pravilo 25/1 ZDDV-1, da je storitev obdavčena v državi prejemnika storitve. Če pa se opravi nezavezancem, pa je treba ločiti prevoz opravljen v EU od prevoza, ki ni opravljen v EU. Za prevoze znotraj EU velja, pravilo 28/3 ZDDV-1, da je prevoz obdavčljiv v državi, kjer se prevoz začne. Če pa se prevoz opravi zunaj EU pa velja pravilo 28/2 ZDDV-1, da je prevoz obdavčen v državi, kjer je opravljena prevozna pot, glede na prevoženo relacijo.
Večina prevozov oseb in njihove prtljage, ki so opravljeni v Sloveniji, je obdavčenih po nižji stopnji, razen tistih, ki so oproščeni. Če je prevoz oseb opravljen čez več držav, je potrebno prevozno pot razdeliti na del, prevožen po ozemlju Slovenije in na del zunaj nje. Slovenski DDV se obračuna le od prevoznine za pot po Sloveniji.
Posamezne področne odločbe računovodskih standardov org. dopuščajo, da drobni inventar razvrsti med opredmetena osnovna sredstva ali med zalogo. A to ne pomeni, da se organizacija samostojno odloča, kam bo vsa taka sredstva knjižila. Razvrstitev je odvisna od namena uporabe, dobe koristnosti, zneskov itd.
Drobni inventar predstavlja stvari z dobo koristnosti do enega leta, organizacija lahko med drobni inventar razvrsti tudi sredstva katerih je doba koristnosti več kot eno leto a mora biti posamična nabavna vrednosti pod 500 eur.
Drobni inventar kot osnovno sredstvo:
Gre za sredstva, ki ustrezajo opredelitvi osnovnega sredstva. A da gre dejansko za osnovno sredstvo, mora biti izpolnjen še en pogoj- da ga bo organizacija po pričakovanjih uporabila v več kot enem poslovnem obdobju.
Namen da bo org. sredstvo uporabljala v več kot enem poslovnem obdobju, pomeni da bo stroške, ki jih je imela z njegovo nabavo, usredstvila. Njihovo nabavno vrednost prenaša med odhodke kot obračunano amortizacijo. Ko bo določila pričakovano dobo uporabe takega sredstva, bo njegovo vrednost prenašala med odhodke v času njegove uporabe.
Če bi bila doba koristnosti le eno leto, bi organizacija tako sredstvo tudi če ga pripoznala kot osnovno, amortizirala v enem letu, kar pa pomeni da bi vsi stroški nabave bremenili poslovni zid.
ELEKTRONSKE STORITVE V SISTEMU DDV
Med elektronske storitve spada spletna ponudba, spletno gostovanje, dobava in vzdrževanje programske opreme in njeno posodabljanje, dobava slik, besedil, glasbe, filmov, iger, vključno z igrami na srečo in loterijo, poučevanje na daljavo…. Elektronske storitve se opravljajo preko interneta ali elektronskega omrežja in so pretežno avtomatizirane. Izvajajo se z minimalnim človeškim posredovanjem in jih brez informacijske tehnologije sploh ne bi bilo.
Kraj obdavčitve elektronskih storitev je določen enotno in to v državi prejemnika storitve.
Če je prejemnik elektronske storitve davčni zavezanec v EU ali iz tretje države, potem se mu izstavi račun brez obračunanega DDV s klavzulo »Obrnjena davčna obveznost«, ter račun vpiše v obrazec DDV-O.
Če pa je prejemnik storitve nezavezanec s prebivališčem v Sloveniji se mu obračuna 22 % DDV.
V primeru, da ima prejemnik storitve prebivališče zunaj EU, se bo moral izvajalec pozanimati, kakšne so njegove obveznosti v tej državi.
V primeru, da izvajalec zaračuna elektronske storitve nezavezancu s sedežem v državi članici EU, bo moral izvajalec poskrbeti za obračun tujega DDV po ustrezni stopnji na enega od predvidenih načinov: identifikacija v državi prejemnika ali uporaba posebna ureditve Mini VEM v Sloveniji.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI NEUSPEŠNO OPRAVLJENEGA POSKUSNEGA DELA
Dogovor o poskusnem delu:
Je izbiren neobvezna sestavina pogodbe in velja le če se delavec in delodajalec izrecno dogovorita o tem v pogodbi o zaposlitvi ne glede na to, ali se sklepa pogodba za določen čas ali nedoločen čas, s krajšim ali polnim delovnim časom. Delodajalec ne more odločiti z enostranskim aktom. Dogovor mora vsebovati tudi podatek o trajanju poskusnega dela. Delavca je pred začetkom opravljanja poskusnega dela potrebno seznaniti s tem, kdo bo njegovo delo spremljal, usmerjal in ocenjeval. Ob koncu poskusnega dela mora delodajalec oziroma pooblaščena oseba poskusno delo pisno oceniti. Če je ob poteku poskusnega dela ugotovljeno, da ga je delavec uspešno opravil, se mu vroči pisna ocena in delavec nadaljuje delo. Če pa delodajalec ob poteku ali med trajanjem poskusnega dela ugotovi, da delavec ni uspešno opravil poskusnega dela, mu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Določitev poskusnega dela v akt o sistematizaciji delovnih mest:
Poskusno del je delovno razmerje, sklenjen pod razveznim pogojem, v prejšnji delovnopravni zakonodaji je bilo poskusno delo lahko s splošnim aktom delodajalca določeno kot poseben pogoj za delo delavcev na določenih delovnih mestih, razen za pripravnike. Tega trenutno veljavna zakonodaja ne zahteva več. Zdaj je dogovor o poskusnem delu prepuščen pogodbenim strankam, omejuje jih če trajanje poskusnega dela na največ šest mesecev.
Poskusno delo pri ponudbi nove pogodbe ali zaradi spremenjenih okoliščin:
Namen instituta odpovedi pogodbe s ponudbo nove je ohranitev zaposlitve delavca, vendar na drugem delovnem mestu. Posledica tega je opravljanje drugega dela, kot ga je delavec do sedaj. Ob tem, ko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove, ki vsebuje poskusno delo, delavec ni prikrajšan za pravice.
Vsebinska utemeljitev neuspešno opravljenega poskusnega dela:
Zakonske določbe o poskusnem delu so skromne in ne vsebujejo nobenih postopkovnih določb, vendar pa to ne pomeni, da v oceni negativnega poskusnega dela zadostuje le, da delodajalec zapiše, da delavec poskusnega dela ni opravil. Delodajalec mora pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved ter delavca ob odpovedi opozoriti na pravno varstvo in njegove pravice.
Delavec je v primeru odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Določba je na prvi pogled neuporabna, saj delavcu na primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pripada odpravnina še le po enem letu zaposlitve. Po zakon pa poskusno delo ne more trajati več kot 6 mesecev. Do odpravnine so tako opravičeni le delavci, ki že več kot eno leto delajo pri delodajalcu in sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi s poskusnim delom.
Odpovedni rok:
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela na pobudo delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odpovedni rok 7 dni.
KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA
Novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je začel veljati 19.11.2016. Organizacije so dolžne vzpostaviti vodenje evidence dejanskih lastnikov ter vpis podatkov o dejanskih lastnikih pri Ajpesu. Računovodje in računovodski servisi smo pri tem izpostavljeni tveganji glede pranja denarja in financiranje terorizma. Naloga računovodskih servisov in računovodij je prepoznati stranko ali transakcijo pri kateri je pranje denarja ali financiranje terorizma veliko in je to potrebno prijaviti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja.
Naloge in obveznosti zavezancev
Zavezanci morajo po ZPPDFT-1 izdelati oceno tveganja, pripravit seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih strank in transakcij, sporočat podatke Uradu za pranje denarja, vzpostavit varstvo in hrambo podatkov ter upravljanje evidenc, strokovno usposobit zaposlene, če ima organizacija zaposlene več kot 4 delavce pa še vzpostavit notranje kontrole in imenovat pooblaščenca.
Oceno tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma ter priprava ustreznih aktov
V internem aktu zavezanci opredelijo 3 vrste tveganja: tveganost stranke (dejavnost, poslovanje z gotovino, dobrodelne , politične, verske skupnosti, neprofitna združenja, ki za sklepanje poslov najamejo pooblastijo odvetnika, zapletena lastniška struktura), tveganost geografskega porekla (države iz katere prihajajo Rusija, Kazahstan, Turčija), tveganost storitve (so storitve, ki izhajajo že iz same narave poslov).
Pregled stranke
Pregled se opravi po 17. členu ZPPDFT-1. Pomeni predvsem preverjanje istovetnosti stranke, kdo je lastnik, vpogled v vpis sodnega registra. Zavezanci uradu poročajo o vsaki gotovinski transakciji nad 15.000 €.
V 69/5 ZPPDFT je za računovodje, davčne svetovalce in revizorje posebna določba, ki jih opozarja da do dolžni sporočiti podatke o sumljivi stranki Uradu takoj oz. najpozneje v treh dneh. Zavezanci predložijo podatke uradu prek spletnega obrazca, pred tem pa je potrebna predhodna registracija.
Podatkov v zvezi z dejanskim lastnikom ne izvajajo osebe: samostojni podjetniki, enoosebne družbe, neposredni in posredni proračunski uporabniki, tuji skladi (kadar iz njihovega poslovanja davčne obveznosti ne nastanejo v Sloveniji), gospodarske družbe, ki kotirajo na borzi.
Kazen za nepravočasno urejenost evidenc je za lastnike 6.000 - 60.000 €, za odgovorno osebo pa od 400- 2000 €
ZAPOSLITEV POSLOVODNE OSEBE ALI VODILNEGA DELAVCA
Pri sklenitvi pogodbe z poslovodno osebo ali prokuristom zakon dopušča, da nekatere pravice, obveznosti in odgovornosti uredimo drugače.
Pri sklenitvi pogodbe s poslovodno osebo ali prokuristom v imenu delodajalca nastopa organ, ki je po aktih družbe pristojen za zastopanje delodajalca v razmerjih s poslovodnimi osebami. Če takega organa ni, v imenu delodajalca nastopa lastnik ali ustanovitelj, če se pogodba sklepa v času ustanavljanja.
Primer: Lastnik podjetja je prokurist ampak v podjetju še dela na drugem delovnem mestu. V tem primeru mora imeti delavec sklenjeni dve pogodbi; pogodbo o poslovodenju in pogodbo o zaposlitvi ali pa sta v pogodbi o zaposlitvi opredeljeni funkciji prokurista in delavca.
Pri sklepanju pogodbe pri poslovodni osebi ni potrebno upoštevati kolektivne pogodbe. Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja se lahko urejajo drugače po individualni pogodbi, pri tem pa morajo upoštevati 73 člen ZDR-1.
Poslovodna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo za čas mandata 4 leta. To pomeni, da je taka pogodba sklenjena za določen čas in je po poteku mandata ni potrebno odpovedati, ampak po poteku roka avtomatsko preneha veljavnost pogodbe in je ni potrebno odpovedati.
Določitev delovnega časa
V pogodbi o zaposlitvi se lahko zapiše, da si delovni čas razporeja delavec sam, pri čemer zanj določila ZDR-1 in morebitne kolektivne pogodbe ne veljajo. S tem,da mora upoštevati minimalne varnostne določbe po ZDR-1 in ne sme biti ogrožena varnost in zdravje pri delu.
Plačilo za delo
Potrebno je upoštevati 270/1 ZGD-1, kjer so našteti prejemki poslovodne osebe. Ti obsegajo plačo, povračila stroškov, bonitete, nagrado, poslovno uspešnost, udeležbo na dobičku,… Ti prejemki morajo biti v skladu s politiko prejemkov, ki jo določi skupščina oz. lastnik družbe. Prejemki morajo upoštevat dosežen rezultat in finančno stanje družbe.
Drugačni dogovori glede plačila za delo
V pogodbi o zaposlitvi se lahko delodajalec s poslovodno osebo izrecno dogovori, da ni zavezan za plačilo regresa, dodatka za delovno dobo, jubilejne nagrade, pogodbene kazni.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da delavcu preneha pogodba zaradi razrešitve statusa poslovodne osebe, po prenehanju mandata mora delodajalec ponuditi drugo pogodbo o zaposlitvi. Delavec lahko po ZDR-1 odpove pogodbo o zaposlitvi brez razloga, če pa se stranki v pogodbi to dogovorita ima to možnost tudi delodajalec. Gre za način delodajalčeve odpovedi – gre za pogodbeno dogovorjeno drugačno ureditev pravic v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ki je v pogodbi o zaposlitvi z poslovodno osebo dopustna.
Pogodba lahko preneha tudi predčasno z predčasnim odpoklicem pogodbe. Na primer nadzorni svet z poslovodno osebo ni zadovoljen. Pri tem je potrebno izdati sklep o odpoklicu.
SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI VODILNEGA DELAVCA
To pogodbo lahko sklenemo na 3 načine;
- Za določen čas, ki je predhodno že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas in bo s pogodbo o zaposlitvi za določen čas dela na vodilnem delovnem mestu za čas imenovanja (Ni vsako delovno mesto vodilno delovno mesto (vodja obrata, izmene) in je pri tem sklenjena pogodba za določen čas, na podlagi česar zakonodaja ne dopušča sklenjene pogodbe za določen čas.)
- Sklenitev za določen čas, ki se pri delodajalcu zaposli za čas opravljanja nalog vodilnega delavca in je imenovan v skladu z zakonom in aktu o ustanovitvi
- Sklenitev pogodbe za nedoločen čas zaradi opravljanja vodilnega mesta.
Posebnosti
V pogodbi o zaposlitvi z vodilnim delavcem lahko stranki posebej opredelita delovni čas, nočno delo, odmor, počitek, seveda pa morata pri tem upoštevat 157 člen ZDR-1.
Stranki skleneta pisni dogovor o konkurenčni klavzuli tudi za primer prenehanja pogodbe.
Stranki izključita uporabo določb kolektivnih pogodb.
Odpoved pogodbe vodilnemu delavcu
Vodilnemu delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde zaradi predčasne razrešitve ali ker po poteku mandata ni ponovno imenovan, pripadajo pravice, ki delavcem pripadajo na podlagi določb zakona (74/3 ZDR-1).
Sklep uprave o razrešitvi vodilnega delavca njegove funkcije ni zakonit razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI Z DOHODNINO V LETU 2018
V davčnem letu 2018 so se začele uporabljati dohodninske spremembe pri obdavčitvi dela plače za poslovno uspešnost, pri davčnem odtegljaju nastopajočih izvajalcev in športnikov ter dodatna splošna olajšava in posebna olajšava za študente.
Del plače za poslovno uspešnost: se spremeni iz prejšnjih 70% zadnje znane povprečne plače, na 100% zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji.
Dodatna splošna olajšava: Z ZDoh-2S je spremenjena dodatna splošna olajšava za dohodke med 11.166,37 in 13.316,83 EUR. Olajšava ni več fiksna, ampak se linearno spreminja v odvisnosti od skupnega dohodka zavezanca. Dodatna splošna olajšava se prizna v velikosti, ki se izračuna po enačbi: 19.922,15 EUR − 1,49601 x skupni dohodek.
Posebna olajšava za študentsko delo: povečana je posebna olajšava za rezidenta do dopolnjenega 26.leta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta. Olajšavo sme koristiti tudi oseba, ki je starejša od 26 let in se je vpisala v študij do 26. leta in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.
SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI NORMIRANCEV ZASEBNIKOV
Z davčnim letom 2018 so se začele uporabljati dohodninske spremembe tudi pri obdavčitvi zavezancev normirancev. Odhodki so po novem navzgor omejeni, prag za obvezen izstop iz sistema obdavčitve z normiranimi odhodki pa povečan. Vendar se v določenih primerih k prihodkom zavezanca prištejejo tudi tisti od njegovih povezanih oseb.
Absolutna zgornja meja odhodkov znaša 40.000 EUR oziroma 80.000 EUR. Omejitev 80.000 EUR velja za nomirance, ki so imeli v davčnem obdobju zaposleno vsaj eno osebo neprekinjeno vsaj 5 mesecev za polni delovni čas.
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS
Delovno razmerje za določen čas je izjema od pravila, da mora delodajalec z delavcem praviloma skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. Sklenitev le te pogodbe je dopustna le v primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Kadar je pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z zakonom ali če ostane delavec po poteku trajanja se šteje da je sklenil pogodbo za nedoločen čas.
Delodajalec mora vedno ko z delavcem sklene pogodbo za določen čas v njej poleg obveznih sestavin navesti tudi čas, za katerega je sklenjena, razlog sklenitve za določen čas in način izrabe letnega dopusta. Razlog sklenitve za določen čas pa mora biti izkazan dejansko ne zgolj formalno. Cilji tega ukrepa so preprečevanje nezakonitega zaposlovanja za določen čas brez utemeljenega razloga in jasnejše možnosti izvajanja inšpekcijskega nadzora pri zaposlovanju za določen čas.
Zakoniti razlogi za sklenitev pogodbe:
Delodajalec in delavec lahko zakonito skleneta pogodbo za določen čas le v primerih, ki jih določajo ZDR-1 in kolektivne pogodbe dejavnosti. Izjema od tega pravila so manjši delodajalci, ki lahko sklenejo pogodbo za določen čas mimo vseh razlogov, če jim to dovoljuje kolektivna pogodba dejavnosti.
Koliko pogodb za določen čas lahko sklene delodajalec z istim zaposlenim:
Zakon ne predpisuje, koliko pogodb za določen čas lahko pogodbeni stranki skleneta. Teoretično bi delodajalec z delavcem lahko vsak mesec sklenil novo pogodbo. Pomembno je le, da skupni čas trajanja pogodb ni daljši od dveh let in da je vsaka nova pogodba za določen čas sklenjena pred potekom prejšnje.
Pomembno varovalo za delavce je tudi dejstvo da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb za določen čas. To pomeni da se prekinitev ki je krajša od treh mescev ne šteje za prekinitev dveletnega obdobja ampak se vanj všteva.