Največ kršitev je v malih gradbenih podjetjih in pri čistilnih servisih, pri gostincih je nekoliko bolje.
Do 1. julija so morali delodajalci zaposlenim izplačati regres za letni dopust. Vsakemu najmanj 843 evrov bruto. A čeprav je krize konec, marsikomu regres ni bil izplačan, pravijo tudi sindikalisti. Natančne statistike še nimajo, ugotavljajo pa, da gre najslabše zaposlenim v manjših gradbenih podjetjih in čistilnih servisih. Položaj se menda nekoliko popravlja pri gostincih.
Delovni inšpektorji, ki gredo nemalokrat v akcijo skupaj s finančno upravo, tudi za letos napovedujejo poostren nadzor nad izplačilom regresa. Lotili so se ga že lani, ko so odkrili 6.064 kršitev na področju plačil za delo. Med njimi so najbolj izstopale kršitve v zvezi s plačilnim dnem in (ne)izplačilom regresa za letni dopust. V zvezi z regresom za letni dopust je bilo ugotovljenih 2.084 kršitev.
Ponujamo nekaj odgovorov na vprašanje, kaj lahko v tej situaciji naredijo zaposleni in kaj podjetja, ki bi rada izplačala regres, pa ga ne morejo, ker nimajo. Torej tista, ki ne želijo zaposlenih prinesti okoli, temveč jim je leto – čeprav krize ni več – zares likvidnostno nenaklonjeno zaradi kakršnegakoli razloga že.
Katere so najpogostejše kršitve pri izplačilu regresa?
Glede kršitev v zvezi z regresom inšpektorji poročajo, da delodajalci tega predvsem še vedno ne izplačujejo oziroma ga izplačujejo z zamikom in se pri tem nemalokrat sklicujejo na likvidnostne težave. Inšpektorat za delo je decembra lani že izvedel akcijo v zvezi z izplačilom regresa, ki je bila po poročanju inšpektorjev učinkovita, saj so delodajalci, ki regresa niso izplačali v zakonskem roku, tega v številnih primerih izplačali po prihodu inšpektorjev.
Do kdaj mora biti izplačan regres?
Regres morajo delodajalci zaposlenim izplačati najpozneje do 1. julija.
Kaj pa, če podjetje denarja nima?
Izjemoma lahko regres izplača do 1. novembra, če se znajde v hudih likvidnostnih težavah. Torej, če denarja nima. A to mora biti nujno dogovorjeno s kolektivno pogodbo, ki velja za delodajalca, opozarja Matija Dermota iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kaj delavcem svetujejo sindikati in kako ukrepajo?
Sindikati ob prijavi delavcev delodajalca najprej pozovejo k izplačilu. Če izplačila ni, vložijo tožbo. Delodajalca morajo namreč zaposleni izterjati sami (neposredno ali prek svojih sindikalnih organizacij). Avtomatizem ne obstaja, denimo, da bi pričakovali, da bo to od potjetja izterjal Furs. Furs podjetje terja le, če na regres ni bil plačan davek ali prispevki (prispevki se plačajo za regres, višji od 70 odstotkov povprečne plače v državi, torej višji od okoli 1.150 evrov bruto).
A če podjetje denarja nima, ne more izplačati ne regresa ne plač. Takrat gre lahko v skrajnem primeru v stečaj, delavci dobijo vsaj odpravnino, ne pa da mesece in mesece delajo zastonj.
Kako pa ukrepa delovna inšpekcija?
Žal pa se dogaja tudi, da podjetja denar imajo, a regresa vseeno nočejo izplačati. Tu ima veliko vlogo delovna inšpekcija. Ta lahko delodajalce kaznuje z globo od tri tisoč do 20 tisoč evrov.
--> Vse, kar morate vedeti o pravici do regresa
--> Regres v letu 2018 za gospodarstvo.
VIR: Finance, Tanja Smrekar, 5.7.2018
