Delodajalec bi izplačal regres v dveh delih. Zaposluje približno 100 delavcev. Glede na njegovo dejavnost ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba. Regres bo v prvem delu izplačal v znesku minimalne plače v maju, v decembru pa bo izplačal še drugi del. Znesek drugega dela regresa bo direktor določil s sklepom v novembru, ko bo že okvirno znano, kakšen bo rezultat poslovanja tega delodajalca. Delodajalec sicer nima težav z likvidnostjo. Ali lahko delodajalec za drugi del regresa upošteva ista pravila obdavčitve, kot veljajo za prvi del?
Odgovor
Do tega vprašanja se je že opredelilo tudi Vrhovno sodišče.
V letu 2019 je bila izdana še ena sodba Vrhovnega sodišča X Ips 335/2016 (že prej pa X Ips 477/2012), po kateri je sodišče zaključilo, da izplačilo delavcem, ki ga je delodajalec opredelil kot izplačilo regresa in ga izplačal v decembru, davčno ne predstavlja drugega dela oziroma obroka regresa za letni dopust, ampak drugi dohodek iz zaposlitve, če delodajalec z ničemer ne izkaže, da so bili podani pogoji za izplačilo regresa v več obrokih in po 1. juliju tekočega leta.
Po razlagi Vrhovnega sodišča mora biti velikost regresa za letni dopust vnaprej določena, nepogojna ter neodvisna od prihodnjega poslovnega rezultata in likvidnosti družbe. To je zaradi koristi in varstva delavčeve pravice, kar omogoča predvidljivost in tudi iztožljivost te pravice.
Pri tem Zveza RFR meni, da predvidena ugodnejša obdavčitev regresa ne bo spremenila prakse, ki izhaja iz omenjenih sodb. Več o novostih pri obdavčitvi regresa ter tematikah in problematikah, povezanih z odmero letnega dopusta in regresom za letni dopust, na posvetovanju Zveze RFR Problematika obravnave regresa, dopusta in prikritih delovnih razmerij
