Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je sprejel enotni kontni okvir za različne uporabnike, in sicer za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, kmečka gospodarstva, zadruge, nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava - ter društva in invalidske organizacije. Veljal bo od 1. januarja 2013.

Po pojasnilu strokovnega sveta se s tem kontnim okvirom nadomešča pet do zdaj veljavnih kontnih okvirov. S tem naj bi bili doseženi najvišja stopnja poenotenja računovodskega spremljanja poslovnih dogodkov in velika racionalizacija poslovanja predvsem računovodskih servisov. Vendar pa ne gre samo za združitev prej samostojnih kontnih okvirov. Enotni kontni okvir in na njegovi podlagi priporočeni kontni načrt prinašata tudi nekatere vsebinske spremembe.

Trenutno veljavni Zakon o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 13/2011-UPB3 do 38/2012 – ZDDV-1) ne pojasnjuje, pravila, katere države članice se uporabljajo glede izdajanja računov v primerih, ko davčni zavezanci dobavljajo blago ali opravljajo storitve naročnikom v druge države članice. Zaradi navedenega se naj bi z novo določbo ZDDV-1 uvedla jasna pravila o tem, kdaj se pri izdaji računov uporabljajo slovenska zakonska določila, in sicer bodo za izdajanje računov veljala pravila po ZDDV-1 le, če se bo izdani račun nanašal na dobave blaga in storitev, za katere se šteje, da so opravljene v Sloveniji.
Slovenski davčni zavezanec bo opravil gradbeno storitev na nepremičnini v Avstriji za osebo, ki ni davčni zavezanec. V tej državi članici se bo dolžan identificirati za namene davka na dodano vrednost (DDV), obračunati avstrijski DDV, račun pa izdati v skladu z avstrijsko DDV zakonodajo.

Posamezniki, ki so se vključili v Program subvencije za samozaposlitev in so tik pred tem, da registrirajo podjetje, se sprašujejo, ali je subvencija za samozaposlitev, ki jo bodo po končanem programu in odprtju podjetja, prejeli od države (Zavoda za zaposlovanje), obdavčena in če je, na kakšen način.

Črna gora je letos vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), kar prinaša nekaj sprememb pri kvotah in poslovanju s to državo. Vendar bistvenih premikov na tem področju zaradi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Črno goro za slovenske izvoznike in blago, ki ga izvažajo, to ne prinaša.

Davki so letos po nekaj letih zatišja spet, milo rečeno, oživeli. Zaradi zmanjševanja primanjkljaja državnega proračuna so se spremenile stopnje, davčni razredi, izjeme … Zgodba še zdaleč ni končana, saj je zaradi gospodarskih razmer pričakovati nove posege.
Kot vedno doslej se bodo davčni zavezanci tudi tokrat prilagodili novi davčni realnosti. Do konca leta so še trije meseci. Kaj podjetja v tem času še lahko storijo, da bi imela čim nižjo davčno osnovo?

Dohodki iz slovenskih investicijskih skladov bodo obdavčeni ne glede na to, ali ga oblikuje in upravlja družba za upravljanje iz Slovenije ali katere druge države EU.
Glede dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa se določa drugačen način ugotavljanja izpolnjevanja dohodkovnega cenzusa za obvezen prehod kmetij v sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov: kriterij skupnega letnega dohodka se namreč nadomešča s kriterijem povprečnega skupnega dohodka dveh zaporednih predhodnih davčnih let. Ob tem bodo morale večje kmetije preiti na vodenje računovodstva šele z letom 2014 in ne že prihodnje leto.