Utajevalcem davkov zmanjkuje davčnih pribežališč
Pravila OECD o avtomatski izmenjavi podatkov začnejo veljati z novim letom, kar naganja strah v kosti davčnim ubežnikom po Evropi. Švica in Avstrija – po besedah davčnih svetovalcev najpogostejši destinaciji slovenskega kapitala, skritega pred davki – sta si izbojevali dodaten čas, vseeno pa telefoni davčnih svetovalcev te dni brnijo. Je čas za samoprijavo pred davčno upravo skritega premoženja?
Večina držav članic OECD, vključno s Slovenijo, bo začela svojim davčnim kolegom v tujini avtomatično pošiljati podatke o bančnih računih in obrestih septembra prihodnje leto (2017), in sicer za stanje na bančnih računih za zadnji dan leta 2016, o natečenih obrestih v tekočem letu, kot del izmenjave pa se omenjajo tudi podatki o transakcijah prek borznoposredniških računov. Med državami, ki avtomatične izmenjave podatkov še ne bodo vpeljale prihodnje leto – vsaj ne v polnem obsegu –, sta tudi Švica in Avstrija. Zadnja bo tako s prihodnjim letom pošiljala le delne podatke, in sicer o računih, ki so bili v Avstriji odprti med 1. oktobrom in 31. decembrom letos.
Razlogov za novo odpiranje bančnih računov v Avstriji verjetno ni prav veliko, če vemo, da se zaupanje v slovenski bančni sistem ob močni kapitalski ustreznosti domačih bank vrača, strah pred razpadom evrskega območja pa prav tako to jesen ni tako zaznaven, kot je bil morda na vrhuncu grške krize. Povrhu tega avstrijske banke drugače kot v preteklosti več poudarka namenjajo preverjanju izvora denarja v želji po preprečevanju pranja denarja, povedo poznavalci, ki ne želijo biti imenovani. Avstrija bo tako kot druge podpisnice sporazuma, denimo Švica, čez dve leti začela avtomatsko izmenjavo stanj in natečenih obresti za vse račune, ne le tiste, odprte od letošnjega oktobra.
O tem se govori že kar nekaj časa:
--> Konec skrivalnic na bankah v Avstriji in Luksemburgu
--> POZOR!!! FURS je že dobil podatke iz tujine, tudi iz Avstrije
Kako poteka izmenjava zdaj?
Slovenija ima z Avstrijo že sklenjen dvostranski sporazum o izmenjavi podatkov za davčne namene. A ta naši finančni upravi omogoča, da le na podlagi suma o davčni utaji avstrijsko davkarijo zaprosi za posredovanje informacij o računih slovenskih rezidentov. Torej mora svojo prošnjo utemeljiti s konkretnim sumom. Avtomatična izmenjava informacij pa pomeni, da si bodo države podatke izmenjevale samodejno, brez prošenj in poizvedovanj.
Nova baza za famozni 70-odstotni davek?
Glavno vprašanje, ki si ga postavljajo tisti z neprijavljenimi transakcijskimi računi onkraj slovenskega bančnega sistema, je, ali bo potekala izmenjava podatkov tudi za leta pred 2017 (oziroma 2016 pri državah, ki bodo začele sporočati podatke že prihodnje leto). S podatkovnim rudarjenjem bi davčni uradi lahko križali podatke s tistimi iz tujine in slutili, da kateri od slovenskih davčnih rezidentov v preteklosti ni prijavil dohodkov bodisi iz obresti bodisi zaslužkov iz opravljene dejavnosti. Ti podatki bi morda lahko bili povod za iskanje premoženja nepojasnjenega izvora, ki ga slovenski davčni urad obdavči 70-odstotno.
Je rešitev zaprtje računa?
V tej luči je tudi neznanka, ali bodo del izmenjave le aktivni računi ali tudi podatki o zaprtih računih. Torej, ali se davčni prebežnik v Avstrijo vseh skrbi izogne že s pravočasnim zaprtjem računa. Kot pove davčni svetovalec iz Celovca Johann Picej, so lahko po njihovi zakonodaji načeloma del pregledov le transakcijski računi, ki so aktivni po 1. marcu 2015.
»Zaprti do tega datuma ne morejo biti del pregleda. Lahko pa slovenska finančna uprava zahteva podatke o transakcijah za nazaj, a le, če to dobro utemelji,« pove Picej. Pri tem po njegovih besedah v preteklosti ni zadoščalo, da je Furs dejal, da bi radi preverili transakcije na računih, ker določen račun v preteklosti ni bil prijavljen. Potrebni bi bili konkretnejši sumi. Bi zadoščal denimo sumljiv nakup nepremičnine višje vrednosti, če jo je kupil posameznik, ki nima sredstev na slovenskem računu, prav tako ne dohodkov, hkrati pa ima neprijavljen račun na avstrijski banki? »Morda v tem primeru res. Avstrijski davčni urad bi želel preveriti, ali je ta oseba na črno oziroma sivo zaslužen denar kopičila na avstrijskem računu, podatke pa delila s slovenskimi davčnimi oblastmi,« pove Picej.
Je rešitev samoprijava?
Davčni rezident se ima vselej – dokler zoper njega ni uveden davčni postopek – možnost pokesati pred davčnim uradom, priznati svoje utajene dohodke in jih poplačati za nazaj. Seveda z vsemi zamudnimi obrestmi. Je to nasvet, ki ga slišite od davčnega svetovalca? Ne vselej, pove eden od njih. Bi se pa pred tem bilo dobro posvetovati z nekom, ki je suveren na tem področju, da boste pravilno speljali postopek.
Otroški dodatki in stroški vrtcev na prepihu?
Premoženje na tujih transakcijskih računih bi utegnilo državne organe zanimati ne samo z vidika utajenih davkov, ampak tudi z vidika morebitnega skrivanja z namenom večjih socialnih transferjev oziroma subvencij za plačevanje vrtca. Včeraj popoldne nam tega na Fursu ni uspelo preveriti, pa tudi sicer je verjetno pred jesenjo 2018 prezgodaj govoriti, za kakšne namene se bodo uporabili ti podatki.
Koliko Slovencev se skriva v Avstriji?
Slovenski davčni svetovalci povedo, da je pred leti ob okrožnici finančne uprave o potrebnih prijavah transakcijskih računov na tujem bilo nekaj več zanimanja o prijavi računov v tujini. Tudi v zadnjem obdobju je zanimanja nekaj več. Nasprotno pa Picej iz Celovca ne opaža povečanega zanimanja. »Pred nedavnim sem govoril s tukajšnjim bančnikom, ki pravi, da so številni slovenski davčni rezidenti prijavili svoje avstrijske transakcijske račune slovenskemu davčnemu organu,« pravi Picej.
Po februarskih podatkih Fursa je prijavljenih približno pet tisoč transakcijskih računov slovenskih fizičnih oseb v avstrijskih bankah.
Kot rečeno, je med bolj priljubljenimi davčnimi pribežališči tradicionalno – in ne le za Slovence – tudi Švica. Podatkov zanjo nimamo. Je pa po besedah davčnih svetovalcev danes težko najti pribežališče, v katerem bi se kapital počutil povsem varnega pred davčnimi inšpektorji, ne glede na sredstva, ki jih je posameznik pripravljen odšteti davčnim svetovalcem. Omenjajo se nekatere države nekdanje Jugoslavije – avtomatsko izmenjavo OECD sta podpisali le Slovenija in Hrvaška –, a tudi pri teh postaja inšpekcijski nadzor kompleksnejši.
Vir: Jure Ugovšek , Špela Mikuš, 20.09.2016, Finance 183/2016
