Strokovni kolegij - junij 2017

Spoštovane in spoštovani poslovni partnerji, obiskovalci naše spletne strani in ostali naši cenjeni sledilci.

Smo tik pred letnimi dopusti, ko bo čas, da se vsi skupaj nekoliko odpočijemo in naberemo moči za jesenski »finiš« leta 2017. Tik pred koncem junija se je naš kolektiv zopet zbral na kupu, zaklenili smo pisarne in odšli v naravo, v mirno okolje z namenom, da skupaj pregledamo novosti, ter pripravimo plane za naslednje mesece.

V mislih je še vedno povišanje obdavčitve podjetij, zato je zadnji čas, da se na to (če se še niste) pripravite tudi vi. Naši referenti vam bodo z veseljem pripravili bilančno izkaze za vaše poslovanje v prvih petih mesecih leta, ki bodo lahko osnova za vaše poslovanje in investicije v drugi polovici leta. Naj še enkrat spomnimo : Po koncu dopustov vas čakajo samo štirje meseci  poslovanja in leta 2017 bo kmalu konec.

Kot ste verjetno že zasledili se obetajo spremembe pri davčni ureditvi poslovanja v zadnjih letih izjemno priljubljenih »normirancih« oz. podjetjih, ki svoje odhodke obračunavajo po normiranih stroških. Kar precejšnje spremembe lahko zato pričakujejo popoldanski espeji in še kdo. Smo na voljo, da vam spremembe, ki se pripravljajo predstavimo osebno.

Po novem so elektronsko vročene tudi inšpekcijske odločbe in nekateri drugi posamezni dokumenti.
3. maja 2017 je FURS začel elektronsko vročati tudi dokumente, izdane v postopkih davčnega nadzora, pa tudi druge dokumente, ki jih v upravnem postopku izdaja individualno in se lahko nanašajo na različne vrste davkov, carin oziroma drugih dajatev. Če svojega certifikata nimate predlagamo, da se s svojim računovodskim servisom dogovorite za sprejem odloženih dokumentov.

Število delovno aktivnih oseb se je januarja 2017 glede na december 2016 zmanjšalo za 0,2 %. Število delovno aktivnih moških se je zmanjšalo za 0,4 %, število delovno aktivnih žensk pa se je neznatno povečalo. Januarja 2017 je bila povprečna starost delovno aktivnih oseb 42,5 leta.

V državi se stanje na področju gospodarstva očitno izboljšuje. FURS je namreč marca 2017 pobral neto 1.154 milijonov EUR prihodkov, kar je za 37 milijonov EUR (3,3 %) več kot marca 2016. V obdobju januar–marec 2017 je pobral neto 3.641 milijonov EUR prihodkov, kar je za 205 milijonov EUR (6 %) več kot v enakem obdobju lani

Kot zanimivosti : Verjetno ste že opazili, je od 4. Aprila v obtoku nov bankovec za 50 EUR. Klavzula na računu malega davčnega zavezanca ni predpisana, je pa priporočljiva…«Nisem davčni zavezanec po 94.členu ZDDV-1« ali »Nisem davčni zavezanec« ipd. Na klavzulo »Oproščeno DDV po 42.členu ZDDV-1« se lahko sklicujejo le davčni zavezanci, identificirani za DDV.

  

Preoblikovanje samostojnega podjetnika v druge statusno pravne oblike
Zavezanci za plačilo davka od prihodkov pravnih oseb
Čezmejno izvajanje storitev z napotenimi delavci
Kako so obdavčeni drugi dohodki iz zaposlitve
Nekaj pojasnil s področja DDV

Davčna osnova pri uvozu blaga
Ureditev nagrajevanja poslovne uspešnosti

PRIPOROČAMO:
ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
Brezplačen program za vodenje družinskega proračuna

Preoblikovanje samostojnega podjetnika v druge statusno pravne oblike

Poslovanje v obliki samostojnega podjetnika je običajno namenjeno manjšemu obsegu poslovanja, vezano pa je na nosilca dejavnosti. Z njegovo upokojitvijo ali rastjo obsega poslovanja se pojavi potreba glede možnosti statusnopravnega preoblikovanja. Pri tem je ključno, da se za zagotovitev davčne nevtralnosti te možnosti prijavijo davčnemu organu in da njihovo vsebino računovodje pravilno opredelijo tudi z namenom knjiženja.

 

Prenos dejavnosti ob upokojitvi nosilca

Običajno ob upokojitvi nadaljuje dejavnost njegov dedič (običajno sin, hči, pastorek, tudi žena, mož). Tak način prenosa nosilec in naslednik izpeljeta skladno z določbami 72.a člena ZGD-1. Ob prenosu statusa samostojnega podjetnika na naslednika morata podjetnik in novi podjetnik (prevzemnik) skleniti pisno pogodbo o prenosu podjetja. Ta mora biti sklenjena v notarski obliki. Vsebovati mora najmanj tele podatke: firmo in sedež podjetnika, soglasje podjetnika glede uporabe imena in priimka v firmi podjetnika prevzemnika ter soglasje o uporabi matične številke, izjavo o prenosu podjetja in vrednost podjetja. V praski je pri pogodbi največja težava določitev vrednosti podjetja. Ta je po mnenju Zveze RFR mišljena kot razlika med sredstvi in obveznostmi samostojnega podjetnika.

Na koncu pa s pogodbo določenim datumom prenosa Ajpes v poslovni register vpiše novega podjetnika, starega pa po uradni dolžnosti izbriše iz evidenc.

Preoblikovanje v družbo z omejeno odgovornostjo

Podjetnik se lahko tudi odloči, da ne bo več posloval v obliki samostojnega podjetnika, ampak da se bo statusno preoblikoval v eno od oblik po ZGD-1. Običajno se preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo. Razlogi za to so različni, eden od njih je tudi ta, da v družbi z omejeno odgovornostjo odgovarja le z vloženim kapitalom, in ne s celotnim premoženjem kot fizična oseba.

 

Samostojni podjetnik se lahko v skladu z določbami ZGD-1 preoblikuje na dva načina: s prenosom podjetja na sočasno novoustanovljeno družbo ali s prenosom podjetja na družbo, ki že obstaja.

 

-          Prenos z ustanovitvijo nove družbe

Najmanj tri mesece pred preoblikovanjem mora samostojni podjetnik obvestiti vse upnike. Sprejeti mora tudi sklep o preoblikovanju in opredeliti, kaj bo prenesel na novo družbo. Novoustanovljena družba po prenosu kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa razmerja samostojnega podjetnika. Podjetnik vloži osnovni kapital v podjetje z stvarnim vložkom, katerega dokazuje z letnim poročilom in pojasnili za vsako postavko v letnem poročilu. Če kapital podjetnika presega 100.000 EUR pa je potrebna revizija.

 

-          Prenos podjetja na družbo, ki že obstaja

Pri prenosu podjetja samostojnega podjetnika na družbo, ki že obstaja, gre za pripojitev. V takih primerih fizična oseba, nosilec samostojnega podjetnika, že predčasno ustanovi družbo, h kateri se bo samostojni podjetnik pripojil. Z računovodskega vidika je taka pripojitev poslovna združitev pod skupnim upravljanjem. Gre za transakcijo, ki vključuje družbe ali poslovne subjekte, ki se združujejo, pri čemer jih na koncu vse upravlja ena in ista stranka. Pri pripojitvi samostojnega podjetnika k družbi se seštejejo bilančni podatki samostojnega podjetja kot prenosnega podjetja in družbe z omejeno odgovornostjo kot prevzemne družbe. Morebitne medsebojne terjatve in obveznosti ter posli, ki bi predhodno potekali med obema, se izločijo.

Zavezanci za plačilo davka od prihodkov pravnih oseb

Zavezanci za obdavčitev dobička oz. dohodka iz dejavnosti so pravne osebe domačega in tujega prava.

Za zavezanost obračuna DDPO (davek iz dobička) je nujna določitev kraja delovanja poslovodstva. Poleg tega je treba upoštevati še:

- kje je središče delovanja direktorja oziroma višjega vodstva,

- kako pogosti so sestanki direktorjev oziroma višjega vodstva in kje se ti sestanki in druga srečanja sklicujejo in dejansko izvajajo,

- kje se aktivnosti dejansko izvajajo in kje so delavci na višjih položajih fizično navzoči,

- kje se sprejemajo ključne odločitve, ki bistveno vplivajo na organizacijo z ekonomskega oziroma funkcionalnega vidika, ter

- kje so in kje se vodijo najpomembnejše računovodske evidence.

Na podlagi tega se določi zavezanec za obračun davka iz dobička.

Nerezidenti so zavezanci, ki v Sloveniji nimajo sedeža, niti kraja delovanja poslovodstva. Če v Sloveniji opravljajo dejavnost in prejemajo le posamezne dohodke mora izplačevalec plačati davčni odtegljaj – obračuna ga na obrazcu ODO-1. Če pa ima nerezident poslovno enoto v Sloveniji in preko nje ustvarja dohodke mora plačati DDPO.

Zavezanec nerezident pa je zavezanec za plačilo DDPO od vseh tistih dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Če ustvari dobiček in druge dohodke v okviru poslovne enote v Sloveniji, jih je dolžan vključiti v obračun DDPO. Ta mora biti ugotovljen po slovenskih davčnih pravilih.

Oproščeni zavezanci za plačilo DDPO pa so javni in zasebni zavodi, društva, verske skupnosti, politične stranke,… če so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Enako kot vsi zavezanci sestavijo davčni obračun, iz katerega izvzamejo prihodke in sorazmerni del odhodkov priznanih za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Pravne osebe, ki pa niso zavezane za oddajo DDPO so Republika Slovenija in lokalne skupnosti – urad predsednika, državni zbor, sodišča, lokalne skupnosti, pravobranilstvo,………

Zavezanec rezident mora sestaviti in davčnemu organu predložiti obračun DDPO. Vanj mora vključiti vse svoje dohodke ustvarjene v Sloveniji pa tudi zunaj Slovenije. Izjemoma lahko izvzame določene dohodke ustvarjene zunaj Slovenije – upoštevati mora konvecijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Čezmejno izvajanje storitev z napotenimi delavci

Državni zbor je sprejel Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), ki se bo začel uporabljati 1. januarja prihodnje leto. Ta natančno določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije (EU) ter obratno.

To pa ne bo veljajo za čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, ki običajno opravljajo dejavnost v dveh ali več državah članicah EU in delodajalcev, katerih napoteni delavci običajno opravljajo delo v dveh ali več državah članicah EU ter čezmejno izvajanje storitev pomorščakov.

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev določa, da delodajalec lahko to počne pod pogojem, da:

• običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
• ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,
• napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve,
• se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v  Republiki Sloveniji (vsaj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije) in ima odprt trr, ki je prijavljen v davčni register

 Delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost. Pogoj pa je še da, da zoper delodajalca v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.

Samozaposlena oseba lahko čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da:

• storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je samozaposlena oseba že najmanj registrirana v Republiki Sloveniji in
• storitev se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.

Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjenega, če:

• je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vpisana v Poslovni register Slovenije,
• je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi samozaposlitve,
• samozaposlena oseba nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in
• samozaposlena oseba pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.

Pred pričetkom čezmejnega dela je potrebno pridobiti obrazec A1

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev nadalje predpisuje, da mora delodajalec oziroma samozaposlena oseba pred začetkom izvajanja storitve pridobi potrdilo A1, največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega izvajanja storitve. Za pridobitev pa je potrebno dokazati, da so dejavnosti, ki se bodo opravljatre v tujini, podobne dejavnostim, ki seopravljajo v domovini.

Potrdilo A1 preneha veljati:

•  potekom obdobja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve, za katerega je bil izdan;
• z dnem prenehanja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve, in sicer na podlagi obvestila vlagatelja ali napotenega delavca, da je napotitev oziroma čezmejno izvajanje storitve predčasno prenehalo;
• z dnem odjave napotenega delavca oziroma samozaposlene osebe iz obveznega socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji ali
• z razveljavitvijo.
  
  

Službena pot ali napotitev na delo v tujino?
Do sedaj se za “razmejitev” o tem, kaj je službena pot in kaj napotite v tujino, večinoma uporablja definicija 129. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta določa, da ima zzavarovana oseba na zasebnem ali službenem potovanju v tujini pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči, razen če pravni red EU ali meddržavna pogodba ne določata drugače.

Za službeno potovanje pa ta člen šteje potovanje, na katerega je zavarovanec poslan, in traja toliko časa kot je opredeljeno na njegovem potnem nalogu, vendar ne dlje kot 3 mesece od začetka potovanja v tujino. Če traja službeno potovanje dalj časa, se šteje kot napotitev na delo v tujino

Dohodninski vidik
Delavec tujega delodajalca je dolžan V Sloveniji predložiti tudi napoved za odmero akontacije dohodnine, če je rezident Slovenije ali če ima nerezidentov dohodek vir v Sloveniji.
Neupoštevanje določb zakona prinaša globe

Kako so obdavčeni drugi dohodki iz zaposlitve

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja spadajo med dohodke iz zaposlitve. Med slednje spadajo tudi dohodki iz delovnega razmerja in dohodki, ki se le za potrebe obdavčitve štejejo za dohodke iz delovnega razmerja, čeprav to niso. Taka primera sta dohodek za vodenje družbe na podlagi poslovnega razmerja in pokojnina. Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja so obdavčeni drugače kot dohodki iz delovnega razmerja zato je treba poznati posebnosti njihove obdavčitve.

V to skupino dohodkov spadajo dohodki iz podjemnih in avtorskih pogodb. Mednje pa spadajo tudi dohodki članov nadzornih svetov, sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, izvršiteljev, upraviteljev, športnih sodnikov prodajalcev odpadnih surovin in verskih uslužbencev ter drugi posamični neodvisni dohodki (dohodki i iz drugih razmerij). Vsi ti so obdavčeni kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, če izvirajo iz ali posamičnih neodvisnih razmerij. Če se dosegajo neodvisno in trajno, so dohodki iz dejavnosti in  in obdavčeni tako, kot velja za tovrstne dohodke.

Preglednica obdavčitve dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja

 

Vrsta dohodka	Nor. Stro.	Akontacija dohodnine	Prispevek PIZ 18. čl. ZPIZ-2-bremeni prejemnika  dohodka	Prispevek PIZ 20. čl. ZPIZ-2 - bremeni plačnika davka*	Prispevek ZZ – bremeni prejemnika dohodka	Prispevek ZZ za  poškodbe – bremeni plačnika davka	Posebni davek na določene prejemke
Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja (podjemna pogodba, tudi posamezni posel)	10 %	25 % od dohodka  zmanjšanega za prispevke delojemalca (ZZ 6,36 %)  in nor.str.	NE	8,85 % od dohodka	6,36 % od dohodka	0,53 % od dohodka	po stopnji 25 % od dohodka, v breme plačnika davka
- Dohodek za opravljeno delo ali storitve na drugi podlagi (sejnine, sodni cenilci, izvedenci, tolmači) - Dohodek za opravljeno avtorsko delo iz drugega p.razmerja	10 %	25 % od dohodka zmanjšanega za prispevke delojemalca (ZZ 6,36 %) in normirane stroške	NE	8,85 % od dohodka	6,36 % od dohodka	0,53 % od dohodka	NE
Dohodek dijakov in študentov za opravljanje prostovoljne prakse	10 %	25 % od dohodka  zmanjšanega za normirane stroške	NE	9,64 EUR	6,36 % od dohodka	Pavšalni znesek 4,62** EUR	po stopnji 25 % od dohodka, v breme plačnika davka
Dohodek dijakov in študentov od začasnega in občasnega dela na podlagi napotnice (	10 %	25 % od dohodka zmanjšanega za normirane stroške	NE	8,85 % od dohodka	6,36 % od dohodka – bremeni plačnika davka	0,53 % od dohodka	NE
Dohodek prejet na podlagi prodaje odpadnega materiala	10 %	25 % od dohodka zmanjšanega za normirane stroške	NE	8,85 % od dohodka	NE	NE	NE
Dohodek iz začasnega in občasnega dela upokojencev	10 %	25 % od dohodka zmanjšanega za prispevke delojemalca (ZZ 6,36 %) in normirane stroške	NE	8,85 % od dohodka	6,36 % od dohodka	Pavšalni znesek 4,62** EUR	NE, plača pa se dajatev od začasnega in občasnega dela upokojencev po stopnji 25 %

 

Prejemnik dohodka JE zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2 in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji
Vrsta dohodka	Nor. Stroš.	Akontacija  dohodnine	Prispevek PIZ 18. čl. ZPIZ-2 - bremeni prejemnika dohodka	Prispevek PIZ 20. čl. ZPIZ-2 - bremeni plačnika davka	Prispevek ZZ - bremeni prejemnika dohodka	Prispevek ZZ za poškodbe - bremeni plačnika davka	Posebni davek na določene prejemke
Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja (podjemna pogodba, tudi posamezni posel)	10 %	25 % od dohodka  zmanjšanega za prispevke delojemalca (ZZ 6,36 % + PIZ 15,50 %) in normirane stroške	15,50 % od dohodka	8,85 % od dohodka	6,36 % od dohodka	0,53 % od dohodka	po stopnji 25 % od dohodka, v breme plačnika davka
- Dohodek za opravljeno delo ali storitve na drugi podlagi (npr. sejnine, sodni cenilci, izvedenci, tolmači) - Dohodek za opravljeno avtorsko delo iz drugega pogodbenega razmerja	10 %	25 % od dohodka zmanjšanega za prispevke delojemalca in normirane stroške	15,50 % od dohodka	8,85 % od dohodka	6,36 % od dohodka	0,53 % od dohodka	NE
Dohodek dijakov in študentov od začasnega in občasnega dela na podlagi napotnice	10 %	25 % od dohodka zmanjšanega za prispevke delojemalca in normirane stroške	15,50 % od dohodka	8,85 % od dohodka	6,36 % od dohodka – bremeni plačnika davka	0,53 % od dohodka	NE
Dohodek prejet na podlagi prodaje odpadnega materiala	10 %	25 % od dohodka  zmanjšanega za prispevke delojemalca in normirane stroške	15,50 % od dohodka	8,85 % od dohodka	NE	NE	NE
BISTVENO : Če prejemnik dohodka NI vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji po 15. oz. 20. čl. ZZVZZ se prispevek ZZ ne obračuna in ne plača.

 

Nekaj pojasnil s področja DDV

Oprostitev DDV pri socialnovarstvenih storitvah
DDV so oproščene socialnovarstvene ustanove in z njimi neposredno povezane dobave blaga. Izvajalci teh dobav so javni in zasebni zavodi, koncesionarji in nekatere nepridobitne organizacije.
Oprostitve DDV na področju socialne varnosti so neprave oprostitve, zato izvajalci teh transakcij DDV ob nakupu ne smejo odbijati.
Dogodki zbiranja denarnih sredstev pri ustanovah s področja socialnovarstvenih storitev so ob prodaji izdelkov varovancev na sejmih in podobnih prireditvah, katerih izkopiček je namenjen delovanju ustanove, oproščeni zaračunavanja DDV in izdajanja računov.

Dokazovanje v davčnih postopkih
V davčnih postopkih nosita breme dokazovanja oba, davčni zavezanec in davčni organ. Za dokazovanje se uporabljajo listine, poslovne knjige in evidence, lahko pa tudi druga dokazna sredstva.

Vrste dokaznih sredstev:
- dokazovanje z listinami (pisna dokumentacija, poslovne knjige in evidence)
- dokazovanje s potrdili (izpiski in certifikati, ki jih izdajajo drugi davčni organi)
- dokazovanje s pričami (priča je lahko vsak, kdor je zmožen opaziti dejstvo, o kateri naj priča)
- dokazovanje z izjavami stranke (uporablja se, kadar za ugotovitev dejstva ni dovolj drugih dokazov)
- dokazovanje z izvedenci in tolmači (uporablja se, kadar uradna oseba oceni, da nima dovolj strokovnega znanja za ugotovitev za presojo kakega dejstva)
- dokazovanje z ogledi

Obveznost plačila DDV, ker je izkazan na računu
V primeru, ko je na računu izkazan DDV, ga je potrebno davčnemu organu tudi nakazati, kajti v nasprotnem primeru bi lahko prišlo do tega, da bi prejemnik računa DDV odbijal, izdajatelj pa ga ne bi nakazoval in s tem bi bil proračun prikrajšan. Če pa je DDV obračunan narobe, pa mora davčni organ omogočiti popravek le tega. Če se to zgodi v istem davčnem obdobju je potrebno na računu popraviti DDV in izdati nov račun ter o tem pisno obvestiti kupca.
Primer: mali davčni zavezanec je na računih končnim potrošnikom pomotoma zaračunaval DDV, kar se je ugotovilo šele čez čas. V tem primeru je mali davčni zavezanec obračunan  DDV, ki ga je zaračunal kupcem, dolžan nakazati davčnemu organu in predložiti obračun DDV-o kot lastni dokument pristojnemu organu.

Obračun DDV ob prenehanju identifikacije za DDV
Ko zavezanec preneha identifikacijo za DDV, nima več pravice do odbitka DDV, prav tako pa mora popraviti tudi tistega, ki ga je odbijal pred prenehanjem identifikacije. Za pravilen obračun DDV mora razlikovati, ali še naprej opravlja dejavnost ali je popolnoma prenehal poslovati.

Prenehanje poslovanja zavezanca:
v tem primeru mora DDV obračunati od vsega blaga, od katerega je ob nabavi v celoti  ali deloma odbil DDV. Zavezanec mora na dan prenehanja opravljanja dejavnosti ugotoviti, kolikšno ceno njegovo blago lahko doseže na trgu in od tega obračunati DDV. Enako velja tudi za osnovna sredstva, pri katerih je odbijal DDV, ne glede na starost osnovnega sredstva. 

Prehod iz rednega v malega zavezanca:
V primeru, ko zavezanec ne presega 50.000,00 € obdavčljivega prometa lahko izstopi iz sistema DDV. V tem primeru mora od:
- osnovnih sredstev, od katerih je ob nabavi odbijal DDV, opraviti popravek odbitka DDV, če obdobje popravka 5 let še ni preteklo
- nepremičnin, od katerih je ob nabavi odbijal DDV, opraviti popravek odbitka DDV, če obdobje popravka 20 let še ni poteklo
- zalog blaga obračunati DDV in sicer na dan prenehanja identifikacije za DDV

Obresti po novem
Novela Zakona o davčnem postopku, ki se je začela uporabljati 01. januarja 2017, za nekatere davčne postopke spreminja obračunavanje obresti. Te niso več vezane na medbančno obrestno mero (Euribor), ampak se obračunavajo po fiksni letni obrestni meri v velikosti 2,3,5 in 7 %.  Nov sistem obračunavanja obresti se razlikuje od sistema obračunavanja zamudnih obresti pri nepravočasnem plačilu in vračilu davka. Ta sistem ostaja enak kot doslej.

 

 

Davčna osnova pri uvozu blaga

Davčni zavezanci pri določitvi davčne osnove ob uvozu blaga upoštevajo carinsko vrednost, ki ji prištejejo predpisane stroške kot so carina, trošarina in drugi davki, ki se plačajo ob uvozu blaga.

Druge postranske stroške, ki so nastali od zunanje meje EU do prvega namembnega kraja, pa vključno z davčno osnovo le , če so uvozniku zaračunani neposredno in so v času zarinjenja znani in dokazljivi.

Davčni zavezanci morajo pred uvozom blaga v prosti promet izpolniti enotno upravno listino EUL, na katero morajo vpisati carinsko vrednost blaga, ki pomeni vrednost blaga na zunanji meji EU.

Če vrednost na računu dobavitelja iz tretje države odraža dejansko vrednost blaga, lahko davčni zavezanec carinsko vrednost blaga določi na podlagi transakcijske vrednosti navedene na računu.

Vedeti mora na podlagi česa je ta vrednost sestavljena in katere  stroške vključuje. odvisno od dogovorjene klavzule Incoterms. V davčno osnovo vključi tudi stroške prevoza, zavarovanja blaga do prvega namembnega kraja v EU.

Upoštevati je potrebno 38 člen ZDDV in 42 člen ZDDV.

Ureditev nagrajevanja poslovne uspešnosti

Po novem je del (do 70% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji) plače za poslovno uspešnost izvzet iz plačila dohodnine. Da lahko podjetje uveljavlja to davčno ugodnost, mora pravico do dela plače za poslovno uspešnost, pogoje za pridobitev te pravice, velikost izplačila ter merila v zvezi s poslovnimi rezultati, opredeliti v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Izplačilo mora biti 1 x v koledarskem letu (lahko je večkrat, vendar je davčno ugodno samo eno izplačilo) hkrati vsem upravičencem. Do izplačila plače za poslovno uspešnost niso nujno upravičeni vsi delavci, višina izplačila pa tudi ni nujno enaka za vse delavce.

Zaposleni v javnem sektorju niso upravičeni do dela plače za poslovno uspešnost, saj je plača v javnem sektorju sestavljena iz osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. Presežki pri ustvarjanju prihodkov se tako lahko izplačajo le kot (individualna) delovna uspešnost.

Agencijski delavci so glede pravic iz kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov izenačeni z drugimi redno zaposlenimi delavci pri uporabniku. Uporabnik je odgovoren samo za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih mora posredovati zaposlitveni agenciji, ne pa tudi za neposredno izplačilo. Te podatke mora posredovati zaposlitveni agenciji najkasneje  ob izplačilu dela plače za poslovno uspešnost. V primeru, da je agencijski delavec zaposlen pri več uporabnikih, se za davčno ugodno lahko obravnava le prvo izplačilo v koledarskem letu.