Z letošnjim januarjem se prvič po dolgih letih pogoji za pridobitev starostne pokojnine ne poslabšujejo, pokojnine se za moške celo zvišujejo.
Slovenski parlament je 29. novembra lani sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G), ki je začel veljati s 1. januarjem 2020. Dopolnitve ne spreminjajo samih pogojev upokojevanja, prinašajo pa kar nekaj drugih sprememb pri povečevanju deleža odmere pokojnine in njihovo postopno izenačitev po spolu, nanašajo se tudi na dvojni status upokojencev (nadaljnjo ali vnovično vključenost v obvezno zavarovanje ob hkratnem uživanju dela pokojnine) in izvajanje poklicnega zavarovanja.
Priporočamo v branje:
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
Za ženske se ustavi upadanje odmernega odstotka
Uveljavitev ZPIZ-2G zavarovankam za 40 let dopolnjene pokojninske dobe ohranja odmero starostne pokojnine v deležu 63,5 odstotka od pokojninske osnove. Brez sprejetja novele ZPIZ-2G bi se po doslej veljavnem ZPIZ-2 od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2022 starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe zavarovankam odmerila po manjšem odmernem deležu (61,5 odstotka) pokojninske osnove.
Lestvica odmernih odstotkov za moške se v šestletnem prehodnem obdobju (do 2025) postopno izenačuje z odmerno lestvico za ženske. Odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe tako za moške v letu 2020 znaša 58,5 odstotka, po stari zakonodaji pa bi znašal 57,25 odstotka. Povečevanje odmernega odstotka se bo nadaljevalo do leta 2050, ko bo pri 63,5 odstotka izenačeno z ženskami.
S 1. januarjem 2020 se spreminja tudi način ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let pri zavarovancih, ki so že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjeno v obveznem zavarovanju po uveljavitvi ZPIZ-2G, vendar največ do treh let zavarovanja, bo vrednoteno tako, da bo odmerni odstotek za šest mesecev znašal 1,5 odstotka, kar pomeni dodatne tri odstotke za eno leto oziroma devet odstotkov za tri leta.
Novost je tudi možnost uveljavitve dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke. Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, se bo zaradi skrbi za vsakega otroka, za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere pokojnine povečal za 1,36 odstotka, vendar največ do 4,08 odstotka. Zavarovanec bo lahko za otroke, ne glede na njihovo število, uveljavil znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ali pa dodaten odmerni odstotek.
V skladu s povečevanjem odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe se bo postopno spreminjala tudi višina najnižje pokojnine, ki se v enakem odstotku odmeri od najnižje pokojninske osnove. Glede na postopno spreminjanje odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe se povečuje tudi odstotek odmere invalidske pokojnine za primer invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Dodatne spodbude za odlaganje upokojitve
Novela spodbuja odlaganje uveljavitve pravice do starostne pokojnine ali vsaj njenega dela in tudi vnovično vključitev v obvezno zavarovanje. Po določbah ZPIZ-2G se zavarovancem, ki so za polni delovni oziroma zavarovalni čas vključeni v obvezno zavarovanje in hkrati izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2 ali po prej veljavnih predpisih, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan njene uveljavitve. Ta del pokojnine se lahko izplačuje najdalj tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Po treh letih se zavarovancem izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine.
Pogoji enaki kot lani
Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2020 sicer ostajajo enaki. Za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2020 mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe:
- starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali
- starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
V določenih primerih je možno pravico do starostne pokojnine pridobiti tudi pri nižji starosti.
Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi:
- skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, in sicer se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva;
- služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in
- zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Slednja služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero se razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29,5 odstotka pokojninske osnove, za moške pa v letu 2020 27 odstotkov. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se pri ženski odmerni odstotek poveča za 1,36 odstotka, pri moškem pa v letu 2020 za 1,26 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,68 odstotka, za moškega pa v letu 2020 za 0,63 odstotka.
Tudi v letu 2020 se bodo za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.
Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v letu 2020 mora zavarovanec (moški in ženska) dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe. Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let zniža za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Znižanje pokojnine je trajno.
Izredna uskladitev pokojnin v letu 2020 bo
Po Zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin naj bi se pokojnine in drugi prejemki poleg redne uskladitve v skladu s 105. do 107. členom ZPIZ-2 v decembru 2020 izredno uskladili za 6,50 evra, če bo gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotka BDP, oziroma za 9,75 evra, če bo gospodarska rast presegla 3,5 odstotka BDP, oziroma za 13,00 evra, če bo gospodarska rast presegla 4,5 odstotka BDP.
Večina tudi v letu 2020 ne bo plačevala akontacije dohodnine od pokojnine
V letu 2020 se spreminja tudi meja, pri kateri imamo davčni odtegljaj pri pokojnini. Akontacija dohodnine bo odtegnjena od pokojnin in nadomestil, višjih od 1.170 evrov, z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave. Splošna olajšava, do katere imajo pravico vsi zavezanci, ki so rezidenti Slovenije, znaša od 1. januarja 2020 na letni ravni 3.500,00 evra oziroma na mesečni ravni 291,67 evra. Prejemniki pokojnin, ki so rezidenti Republike Slovenije, imajo tudi pravico do tako imenovane pokojninske olajšave, ki znaša 13,5 odstotka pokojnine oziroma osnove za odmero akontacije dohodnine. Tudi v letu 2020 večina uživalcev pokojnin ne bo plačevala akontacije dohodnine od mesečnih pokojnin.
Manjše novosti pri dodatnem pokojninskem zavarovanju
Novela prinaša manjše spremembe tudi pri dodatnem pokojninskem zavarovanju, v katerega je bilo po zadnjih podatkih ministrstva za delo konec leta 2018 vključenih 548.189 zaposlenih, kar je največje število od leta 2001, ko so bili oblikovani prvi pokojninski načrti. ZPIZ-2G prenaša v slovenski pravni red evropsko direktivo IORP II, ki se nanaša na dejavnost in nadzor institucij za dodatno pokojninsko zavarovanje. V praksi se bo poenotilo obveščanje za vse člane pokojninskih načrtov, ki bodo morali v prihodnje ob letnih obvestilih o stanju sredstev dobiti tudi informativni izračun prihodnjih pravic iz tega varčevanja, kar pomeni, da bodo morali prejeti informativne izračune dodatnih pokojninskih rent pod določenimi enotnimi predpostavkami.
Zvišuje se tudi minimalna premija, in sicer z 240 na 300 evrov na leto oziroma na 25 evrov na mesec, minimalno letno vplačilo pa se bo po novem letno usklajevalo. Poenostavljajo se postopki za oblikovanje kolektivnih pokojninskih načrtov za mikropodjetja, ki jim ne bo več treba podpisovati pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ampak se bo štelo, da je ta sklenjena, ko bo sprejet sklep poslovodstva družbe. Malce se spreminjajo tudi nekatere naložbene omejitve pokojninskih skladov, ki bodo morali v prihodnje presojati tudi okoljski in socialni dejavnik naložb, in se postavljajo dodatne zahteve po oblikovanju ključnih funkcij za upravljavce pokojninskih načrtov.
VIR: Finance Pro, 15.01.2020
