Pisali smo že o ukrepih države za delodajalce, ki svojim zaposlenim ne bodo mogli zagotavljati dela. Trenutno je še kar precej neznank, seveda pa smo nekaj pomembnih informacij izbrskali in jih navajamo v nadaljevanju.
Ukrep bodo lahko koristili delodajalci, ki :
- najmanj 30 % delavcev začasno ne more zagotavljati dela, in jih napoti na začasno čakanje na delo;
- so registrirani kot gospodarske družbe, zadruge ter delodajalci, ki so fizične osebe in zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi (npr. s.p.);
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
V nadaljevanju smo zbrali nekaj bistveni pojasnil in na koncu dodali ukrepe, ki jih delodajalci izvedete.
Pojasnila:
Za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, se šteje, da izpolnjuje pogoj in lahko odredi čakanje na delo delavcu, če ugotovi, da mu iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.
Posamezni delavec je lahko na začasno čakanje na delo napoten za obdobje največ treh mesecev. Delodajalec tudi lahko uveljavlja pravico do povračila dela nadomestila plače le enkrat za obdobje najmanj treh mesecev.
V času začasnega čakanja na delo in karantene pridobi pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove. Osnova pa je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo.
Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do vključno 30. septembra 2020.
Višina delnega povračila nadomestila, ki jo delodajalec izplača v breme zavoda, znaša 40 % (I. bruto) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (trenutno 892,50 EUR bruto).
Delodajalec v obdobju vključenosti v interventni ukrep (ko ima delavce na čakanju na delo po tem zakonu) ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. Ta prepoved se nanaša na vse delavce (in ne samo na tiste, ki so na čakanju na delo), zaposlene pri delodajalcu.
Vsem podjetjem, ki bodo ta ukrep koristila predlagamo, da predhodno pripravijo vse potrebno za koriščenje :
- Pripravite opis poslovnega položaja in glavne vzroke za nastanek položaja
- Na podlagi opisa poslovnega položaja izkažite, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne morete zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev.
- Pripravite seznam delavcev, ki bodo odšli na čakanje
- O napotitvi delavcev se posvetujte s sindikatom v podjetju oz. svetom delavcev in jih seznanite z načrti.
- Pripravite pisno izjavo in zavezo k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
- Pripravite interno obvestilo z navodili za zaposlene, ki bodo odšli na čakanje.
- Pripravite tudi oceno poslovodstva za možnost ohranitve delovnih mest po preteku dobe čakanja na delo.
- Preverite, da imate plačane vse davke in prispevke.
Ko bo znano kaj novega vas po hitrem postopku obvestimo.
VIR: Lastni, Ministrstva, Svetovanje.si
