Pri presoji pogoja za obvezen izstop iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov po štirinajstem odstavku 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se upoštevajo prihodki zavezanca ter prihodki pod pogoji, kot so določeni z devetim odstavkom 48. člena ZDoh-2, torej poleg prihodkov zavezanca pod določenimi pogoji tudi prihodki določenih drugih oseb, tudi povezanih oseb.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
POMEBNO V ČASU EPIDEMIJE:
--> ZADNJE NOVICE - Koronavirus, podjetništvo, espe, s.p., čakanje, subvencije, pomoč
--> Pristar je 24 ur/dnevno na voljo pogodbenim partnerjem preko posebnih komunikacijskih linij
V skladu s 16. členom ZDoh-2 so povezane osebe družinski člani ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje: zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji, partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Za zakonca se šteje oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi in oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza.
POMEMBNO: Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
Z novelo ZDoh-2S je dopolnjen deveti odstavek 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), s katerim se določajo primeri in prihodki iz dejavnosti drugih oseb, ki se poleg prihodkov zavezanca upoštevajo v zvezi s prihodkovnim pogojem za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Sprememba se nanaša na dodaten primer, v katerem se poleg prihodkov zavezanca upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb (opredelitev povezanih oseb vsebujeta tretji in četrti odstavek 16. člena ZDoh-2). Gre za primer vzpostavitve sheme poslovanja med zavezancem in določenimi drugimi osebami, z namenom, da se doseže izpolnitev pogojev za možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spremenjen 48. člen ZDoh-2 se uporablja že za davčno leto 2018, pri čemer se bo pri presoji izpolnjevanja prihodkovnih pogojev upoštevalo dosežene prihodke, ugotovljene po pravilih o računovodenju, v letih 2016 in 2017.
Pomen določbe o povezanih osebah je v preprečevanju zlorab na področju normiranosti. Prihodki poveznih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov. Tako se bodo prihodki povezanih oseb seštevali, če je namen povezanosti ustvariti shemo, ki je ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in okoliščin nepristna in je njen glavni namen ali eden od glavnih namenov, pridobiti davčno ugodnost povezanih subjektov z vstopom v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Pri presoji se upošteva ali shema poslovanja temelji na tehtnih ekonomskih razlogih, ali pa je glavni namen njene vzpostavitve doseči ugodnejšo davčno obravnavo.
Okoliščine, ki lahko kažejo na shemo poslovanja z namenom, da zavezanec izpolni pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov med povezanimi osebami od zavezancev, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov k zavezancem, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, so lahko primeroma:
- opravljanje istovrstne dejavnosti med povezanimi osebami (primeroma: zavezanec je del poslovanja (del strank) prenesel na povezano osebo),
- odvisnost zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov od povezanega naročnika oziroma kupca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, ki se primeroma kaže tako, da zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pretežni del ali celo celotne prihodke ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov,
- odvisnost kupca – povezane osebe, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov od dobavitelja – zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki se primeroma kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne bi imel podlage za opravljanje dejavnosti.
- cene po katerih zavezanec zaračunava svoje blago in/ali storitve povezani osebi nimajo podlage v tržno primerljivih cenah,
- na listinah v poslovanju med povezanimi osebami so dobave oziroma storitve pomanjkljivo opredeljene z vidika vsebine in/ali količine,
- z izjemo računov, zavezanec ne razpolaga z drugimi verodostojnimi dokazili o dobavi blaga oziroma izvedbi storitve povezanih oseb (primeroma: pavšalno mesečno zaračunane storitve povezane osebe).
Prej navedene okoliščine so lahko davčnim zavezancem v pomoč pri presoji njihovega položaja. Ob tem je treba upoštevati, da gre za presojo kombinacije različnih dejstev in okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej. V nekaterih konkretnih primerih prej navedene okoliščine lahko ne bodo relevantne in bodo lahko za presojo odločujoče druge okoliščine, ki bodo kazale na to, ali je posamezna shema poslovanja pristna oz. ali temelji na tehtnih ekonomskih razlogih.
Prihodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Skladno s sistemom samoobdavčitve je odgovornost zavezanca (dokazno breme) za presojo pogojev za vstop in izstop iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Vsak zavezanec mora sam presojati, kateri so pri njegovem poslovanju s povezanimi osebami tehtni ekonomski razlogi, na podlagi katerih se prihodki povezanih oseb ne seštevajo.
Finančna uprava Republike Slovenije pa bo izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov presojala v postopkih davčnega nadzora. V postopku davčnega nadzora bo moral davčni zavezanec pojasniti in dokazati, da ne gre za zlorabo instituta normiranosti.
PRIMER iz PRAKSE:
Denimo v enem od konkretnih primerov je davčni organ zaključil, da zasebnik ne izpolnjuje več pogojev za obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov, ker je ta zavezanec ustvaril celotne prihodke s poslovanjem s povezano osebo, ki davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih odhodkov, ter zavezanec brez poslovanja s to povezano osebo ne bi imel podlage za opravljanje dejavnosti. Davčni organ je na podlagi pridobljenih podatkov ocenil, da je namen povezanosti ustvariti shemo, katere glavni namen ali eden od glavnih namenov je pridobiti davčno ugodnost povezanih subjektov z vstopom v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov zaradi dosega ugodnejše davčne obravnave. Tako je davčni organ seštel prihodke povezanih oseb in ugotovil, da presegajo 300.000 EUR v predhodnih dveh zaporednih letih, zasebniku pa je z odločbo odrekel ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki.
Postopek dokazovanja izpolnjevanja prihodkovnega pogoja v zvezi z obdavčitvijo z normiranimi odhodki ob priglasitvi ni posebej predpisan. Davčni organ ne vodi predhodnega ugotovitvenega postopka, ali zavezanec ta pogoj izpolnjuje ali ne.10 Zavezanec izpolnjevanje prihodkovnega pogoja dokazuje v postopku nadzora pri davčnem organu oziroma v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, če do takega nadzora pride. To bi dejansko pomenilo, da bi davčni organ preveril izpolnjevanje tega pogoja v okviru nadzora davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Praksa pa kaže tudi drugačno ravnanje davčnega organa, saj davčni organ to preverja tudi neodvisno od obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pri čemer se glede nadzora sklicuje na uporabo 129. člena ZDavP-2. Po mnenju Zveze RFR bi bila pravilnejša praksa, da bi se nadzor izvajal na podlagi davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, vendar pa je z vsebinskega vidika pomembneje, da se zavezanci dovolj izčrpno posvetijo dokazovanju utemeljenih poslovnih okoliščin in pristnosti uporabljene sheme, s čimer bodo upravičili obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov.
VIR: FURS, IKS
