S.P. ali d.o.o.? Kaj je ceneje, lažje in varneje?

Koliko davkov boste plačali, če si izplačate dobiček kot pavšalist s. p. ali lastnik d. o. o.

Kar nekaj podjetnikov, ki imajo po več sto tisoč ali celo več kot milijon evrov letnih prihodkov, se raje odloči, da bodo ostali podjetniki, in ne bodo odprli podjetja. Spet drugi se počutijo bolje, če imajo družbo z omejeno odgovornostjo.

Pluse in minuse imata tako s. p. kot d. o. o. Denimo, če imate s. p., lahko prosto razpolagate z denarjem na računu. Če imate d. o. o., pa družba odgovarja s celotnim premoženjem, medtem ko družbenik praviloma tvega le svoj vložek.

Kaj je ceneje oziroma katera so glavna merila, na podlagi katerih se podjetniki odločajo, ali bodo imeli s. p. ali d. o. o.

DAVKI

1. Če sodite med pavšaliste (eden od pogojev za to je, da letni prihodki ne presegajo sto tisoč evrov), se vam z davčnega vidika bolj splača imeti s. p.. Za primerjavo: od sto tisoč evrov letnega prihodka jih je obdavčenih 20 tisoč. Če ste s. p., na davč­no osnovo plačate 20-odstotni davek, torej štiri tisoč evrov. Poenostavljeno: vse drugo, kar vam ostane na računu, si lahko izplačate. Torej se lahko zgodi, da vam ni ostalo nič (ali ste imeli celo izgubo) ali pa več deset tisoč evrov. V idealnem primeru (torej če ste plačevali le obvezne prispevke in že omenjeno dohodnino, drugih stroškov pa niste imeli), si od sto tisoč evrov prihodkov lahko izplačate okoli 70, 80 tisoč evrov dohodka (odvisno od višine prispevkov). A najbrž vam ni vse ostalo na računu, saj ste denimo morali kupiti računalnik, pisarniški material...

Če si želite izplačati dobiček kot lastnik d. o. o., ki je tudi na pavšalu, boste plačali več davka. Kot zaposlenemu si plačujete prispevke in dohodnino. Od 20 tisoč evrov letne osnove (če je vaš prihodek sto tisoč evrov) najprej plačate 17 odstotkov davka na dohodke pravnih oseb, torej 3.400 evrov. Potem pa še 25-odstotni davek na izplačilo dobička lastniku (davek na dividende). Če vam ga je ostalo (oziroma če si ga boste izplačali) denimo 50 tisoč evrov, boste plačali 12.500 evrov davka in (si) boste dejansko izplačali 37.500 evrov.

To sicer kar pavšalno ne pomeni, da se vam vedno bolj splača biti s. p. kot d. o. o. Prvič, niti ni nujno, da se vam splača biti pavšalist. Če so vaši dejanski stroški višji od 80 odstotkov prihodkov, potem se za pavšal (zaradi davčnih obveznosti) ne odločite. Eden od pomembnih stroškov, ki je oziroma ni davčno priznan, je najem (lastnih) poslovnih prostorov. Namreč kot s. p. si najemnine ne boste mogli zaračunati (in vam torej ta ne bo znižala davčne osnove). Drugače je, če imate d. o. o. in kot lastnik te družbe osebno tudi nepremičnino, ki jo uporablja družba. Kot lastnik nepremičnine lahko svoji družbi zaračunate najemnino; na 90 odstotkov tega zneska boste plačali enkratni, 25-odstotni davek. Hkrati pa bo najemnina nižala davčno osnovo družbi.TVEGANJE

2. Tveganje je večje, če imate s. p. Namreč, za vse poslovne odločitve oziroma dolgove odgovarjate z vsem svojim premoženjem. Če imate d. o. o., odgovarja družba s svojim premoženjem - torej se vašega osebnega premoženja upniki ne morejo dotakniti. Razen seveda, če ste vi osebno porok za dolgove ali ste dolgove ustvarili namenoma.

SREDSTVA V PODJETJE IN IZ NJEGA

3. Če imate s. p., laže jemljete likvidna sredstva oziroma denar iz podjetja. Drugače je, če imate d. o. o., kjer so se pred kratkim preoblikovali iz s. p. v d. o. o. V tem primeru mora biti vsa poraba natančno zavedena. Oziroma: s. p. lahko z denarjem na poslovnem računu prosto razpolaga, pri d. o. o. je razpolaganje omejeno le na poslovno dejavnost.

IMIDŽ

4. Lahko se zgodi, da potencialni partnerji - če podjetnika ne poznajo dobro ali če ta nima res specifičnega in kakovostnega proizvoda ali storitve - raje sodelujejo z družbo kot z espejem, pravijo nekateri poznavalci. Včasih namreč velja, da imajo družbe bolj pregledno urejeno poslovanje, knjige, bilance, čeprav to sploh ni nujno. Tudi s. p. ima lahko vse urejeno zelo pregledno, je pa res, da mora družba, ki je obdavčena na podlagi normiranih odhodkov (tako imenovani pavšalist), še vedno voditi vse knjige v celoti, s. p. pa lahko vodi le evidenco prihodkov in osnovnih sredstev. Tak s. p. tudi ne oddaja letnih računovodskih izkazov za javno objavo.

CENA IN USTANOVITEV

5. Je pa prav gotovo laže ustanoviti s. p. kot d. o. o. Za s. p. ne potrebujete nobenega dodatnega kapitala - vse, kar potrebujete, je le dovoljenje lastnika nepremičnine, kjer boste opravljali dejavnost, in bančni račun. Za d. o. o. na drugi strani potrebujete najmanj 7.500 evrov ustanovnega kapitala, bodisi v denarnih bodisi v stvarnih vložkih (denimo pisarniški prostor, stro­ji...). Na trgu sicer lahko za nekaj sto evrov dobite že ustanovljen d. o. o. A pazite, da ne kupite mačka v žaklju. Preverite, ali je d. o. o. brez dolgov. Poleg tega se zavedajte, da je ustanovitelj v družbo vložil 7.500 evrov in si jih najbrž tudi izplačal. Torej ima d. o. o. do njega terjatev v enaki višini. Ko boste za nekaj sto evrov odkupili d. o. o., boste skoraj gotovo morali prevzeti tudi dolg ustanovitelja do d. o. o. Kar sicer ni nič hudega, razen v primeru, ko se vam zadeve zapletejo in greste denimo v stečaj. Takrat bodo za teh 7.500 evrov terjali vas osebno kot (novega) dolžnika do d. o. o.

STATUS UPOKOJENCA

6. Upokojenci od 1. februarja naprej ne morejo več prejemati običajne pokojnine in hkrati imeti s. p. Spomnimo: upokojenci, ki so konec leta 2012 in še naprej opravljali samostojno dejavnost (ali pa so družbeniki in hkrati direktorji), so morali uskladiti svoj status do konca januarja letos. Če tega niso storili, jim zavod lahko ustavi izplačevanje pokojnine. Rešitvi sta dve: da niste več podjetnik ali direktor ali pa da dejavnost še opravljate in vložite prijavo v obvezno zavarovanje za vsaj 20 ur na teden, pokojnina pa se vam potem izplačuje v sorazmernem delu.

• 4.000 evrov davka bo največ plačal s. p., ki ima sto tisoč evrov letnih prihodkov, ne glede na to, ali si osebno izplača 10, 50 ali 80 tisoč evrov dohodka.
• 15.900 evrov davka na dohodke pravnih oseb in dividende bo plačal lastnik d. o. o. pavšalist, ki ima 100 tisoč evrov letnih prihodkov in si osebno izplača 50 tisoč evrov dobička, že obdavčenih s 3.400 evri davka na dohodke pravnih oseb (neto dobi 37.500 evrov).
• Če bi si ga izplačal 10 tisoč evrov in dobil neto izplačilo 7.500 evrov, bi bilo davka 5.900 evrov (3.400 evrov davka na dohodke pravnih oseb in 2.500 evrov davka na dividende).
• Če pa bi si iz dobička izplačal 80 tisoč evrov (neto izplačilo 60 tisoč evrov), bi bilo davka 23.400 evrov (3.400 evrov pavšalnega davka na dohodke pravnih oseb in 20 tisoč evrov davka na dividende).

Vir in informacije: Finance, 18. 2. 2015, http://www.finance.si/, Avtor: Tanja Smrekar