Vlada je potrdila zakon o davčnem potrjevanju računov, s katerim bo uvedla davčne blagajne in kazni za tiste kupce, ki ne bodo hranili računov in jih na zahtevo pokazali inšpektorjem.
Zakon morajo potrditi še poslanci, predvidoma pa bo začel veljati 2. januarja 2016.
Predlog zakona predvideva, da boste morali kupci nujno obdržati račun in ga imeti pri sebi, ko boste denimo stopili iz trgovine. Ustavi vas lahko davčni ali tržni inšpektor in preveri, ali račun imate in ali je bil pravilno izdan. Tako imate tudi kupci obveznost; če računa ne boste zadržali neposredno po odhodu iz trgovine oziroma celo do konca garancijske dobe (gre za dobave blaga ali opravljanje storitev na domu kupca), boste celo kaznovani z globo med 40 in 400 evri. Finančni minister mora podrobneje določiti obveznosti kupca.
Nekateri tako že komentirajo, da je določba o kaznovanju neživljenjska. Da pač - Italija, Avstrija, Madžarska niso tako zelo daleč, da ne bi brez skrbi kupovali tam.
Predvsem pa je nejasna določba o hrambi računa do konca garancijske dobe. Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu: »To je bilo mišljeno predvsem za zaključna dela v gradbeništvu na domu. To je določba, ki je prišla v zakon na zahtevo poslanskih skupin koalicije. Dejstvo je, da imamo zelo strogo določbo o tem, da moram vzeti in imeti račun pri sebi, če blago oziroma storitev kupim denimo v trgovini ali gostinskem lokalu, pri frizerju... Drugače je pri dobavah, ki se opravijo v prostorih kupca. Če gre za poslovni prostor, so možnosti tržnih ali finančnih inšpektorjev za nadzor precejšnje; če pa gre za zasebni prostor (stanovanje, hiša), inšpektor nima vstopa v prostor. Prav je, da se vzpostavijo enaka pravila za kupce, ki jim je storitev opravljena ali blago dobavljeno v prostorih prodajalca, in za tiste, ki to dobijo doma. To je namen določbe.« Več lahko prebrete v članku Komu se je zmešalo?.
Kaj še prinaša zakon?
Načrtovano prehodno obdobje dveh let oziroma do konca leta 2017, ko bodo lahko zavezanci izdajali še račune na vezanih knjigah, ki jih bodo morali potrditi v desetih dneh na davkariji. To pomeni: podatke iz računa oziroma vezane knjige računov bo odgovorna oseba morala v desetih dneh pretipkati in prek posebne aplikacije poslati na finančno upravo.
Načrtovano je, da bo država z blagajnami, neposredno povezanimi z davkarijo oziroma finančno upravo (Furs), toliko udarila po sivi ekonomiji, da bo letno pobrala med 50 in 100 milijoni evrov davka. Podjetniki, tudi OZS, opozarjajo, da bo uvedba davčnih blagajn pomenila visok strošek za gospodarstvo, pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno pa ne bo. Večkrat smo pisali, da bi bilo dobro razmisliti v smeri poenostavitev in pavšala.
KDO JE ZAVEZANEC: Davčne blagajne boste morali imeti vsi, ki poslujete z gotovino in izdajate račune. Za gotovinsko plačilo štejejo (poleg plačil z bankovci in kovanci ter plačilnimi in posojilnimi karticami) tudi druge oblike plačila, ki niso neposredna nakazila na tekoči račun prejemnika, odprt pri ponudniku plačilnih storitev. Kot negotovinska plačila se torej štejejo neposredna nakazila na transakcijski račun prejemnika, plačila pa so lahko izvršena tudi denimo s posredovanjem izvajalca plačilnih storitev (plačilo UPN pri izvajalcih plačilnih storitev).
IZJEME: Če računov ne izdajate, davčnih blagajn ne potrebujete. To ste denimo kmeti, čebelarji, gozdarji, ki prodajate izdelke iz osnovne dejavnosti. Recimo med ali peso, ne pa soka iz pese. Izjema je tudi prodaja iz avtomatov. Izjem je še nekaj
Načeloma pa velja še - če se zgodijo napake, če elektronska naprava ne deluje ali če se sesuje internet, imate časa dva dni. Oziroma če elektronska naprava ne bo delovala, bo lahko zavezanec račun izdal iz potrjene vezane knjige računov. Podatke bo moral davkariji poslati elektronsko v dveh dneh.
Če poslujete na območju, kjer ni internetne povezave, boste o tem morali dobiti potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo veljalo leto dni. Bodo pa morali vsi tisti, ki uporabljajo vezano knjigo računov, podatke o računih vseeno prek e-povezave poslati davkarjem v desetih dneh. Če ste oskrbnik planinske koče, morate tako vsaka dva dni priti do interneta.
KAZNI: Te imajo velik razpon - odvisno, ali gre za manjše ali zelo hude kršitve. Znašajo od nekaj sto (in tisoč) evrov za odgovorne osebe do več deset tisoč za podjetnike ali podjetja.
STROŠKI: Podjetja že oblikujejo nekatere storitve, za nekaj evrov na mesec, prek katerih boste lahko povezani s Fursom. A te bodo »prijele« le, če imate že zdaj kolikor toliko sodobne blagajne. Če imate denimo le vezane knjige računov, boste načeloma morali kupiti računalniško blagajno z ustreznim programom in tiskalnikom (možen bo sicer tudi najem), za kar boste odšteli več sto evrov (denimo okoli 500).
Tanja Smrekar, Finance 88/2015
