Tudi »popoldanci« morate plačevati (pavšalne) prispevke, a ti se vam ne štejejo v pokojninsko dobo
Bi radi ob redni službi popoldan zaslužili še kak evro? Ena izmed možnosti je, da odprete popoldanski espe. A tudi zanj boste morali plačevati pavšalne prispevke (letos je to 65,1 evra). Ti pa se vam ne bodo šteli v pokojninsko dobo.
Želite sodelovati z nami ? Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!
»Popoldanski espe se splača imeti vsem, ki presodijo, da se jim to kljub pavšalnim prispevkom splača, ki bi si želeli pozneje razviti svojo poslovno idejo v polno samozaposlitev ali celo preoblikovati v d. o. o.,« pravijo v podjetju Data in dodajajo, da se vam splača tudi, če svoje dejavnosti ne morete opravljati na podlagi katere od pogodb civilnega prava, študentskega dela ali osebnega dopolnilnega dela. Če delate le občasno, denimo le dvakrat do trikrat mesečno, lahko to sicer delate tudi prek druge oblike pogodbe, denimo prek podjemne pogodbe, pravi davčna svetovalka Barbara Guzina. A opozarja, da je podjemna pogodba navadno dražje.
Kako ga odpreti?
»Popoldanca« lahko registrirate na vsaki točki Vem. Če ga želite odpreti, morate biti že zaposleni in zavarovani pri drugem delodajalcu za polni delovni čas (40 ur tedensko), pojasnjujejo na Dati. Ob tem dodajajo, da popoldanskega espeja ne morejo odpreti upokojenci, študenti ali tisti, ki niso zaposleni za polni delovni čas. Ob prijavi morate imeti s seboj osebni dokument in - če dejavnosti ne odpirate na naslovu nepremičnine, katere (so)lastnik ste - tudi overjeno soglasje (so)lastnika objekta, kjer boste prijavili poslovni naslov.
Je kakšna omejitev, katera dela se lahko opravlja na popoldancu?
Ne, omejitev je le pri nekaterih reguliranih poklicih. Seveda pa morate izpolnjevati vse druge pogoje, ki jih dejavnost zahteva, denimo pri izobrazbi, poslovnih prostorih in tako naprej.
Katere prispevke morate plačati?
Popoldanski espe mora plačati mesečne pavšalne prispevke, ki jih je treba uskladiti vsako leto glede na gibanje povprečnih plač, pravijo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od tega meseca, torej od aprila, znašajo ti prispevki 65,1 evra na mesec, poravnati jih morate do 15. v mesecu.
Znesek vključuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ - 32,43 evra; če dejavnost opravljate 15 dni ali manj v mesecu, plačate polovico, pojasnjujejo na finančni upravi) in dva prispevka za zdravstveno zavarovanje (8,17 evra za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter 24,5 evra za dodatni prispevek). Če ste vključeni v zavarovanje že na podlagi delovnega razmerja, vam ni treba predložiti obračuna prispevkov, pojasnjujejo na finančni upravi (Furs).
Se »popoldancu« plačani prispevki upoštevajo za delovno dobo?
Na nas se je obrnil bralec s popoldanskim espejem, ki ga zanima, zakaj plačuje PIZ ter zdravstveno zavarovanje, če jih zanj plačuje že delodajalec. Zanima ga tudi, zakaj se mu ti plačani prispevki ne upoštevajo pri pokojninski dobi. Kot pravijo na Fursu, ne gre za dvojno obdavčitev, »saj plačilo prispevkov iz delovnega razmerja pokriva poškodbe, nastale pri delu, ki ga opravljajo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, plačilo pavšalnih prispevkov iz naslova opravljanja dejavnosti kot postranskega poklica pa poškodbe, nastale pri opravljanju te dejavnosti«. A v pokojninsko dobo ti prispevki vseeno ne štejejo.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da se tako varuje »popoldance«, ki plačujejo pavšalne prispevke za zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v času, ko opravljajo sekundarno dejavnost (poleg redne zaposlitve), na podlagi katere niso vključeni v obvezno zavarovanje. Sicer se tega področja in načela »vsako delo šteje« dotika tudi bela knjiga o pokojninah. Med predlogi za razpravo je tudi to, da bi se načelo »vsako delo šteje« vpeljalo v polnem obsegu, torej od vsakega dohodka bi se plačali prispevki in se upoštevali pri izračunu višine pokojnine.
Kako pa je z davki?
Popoldanski espeji morate bilance oddati prek sistema eDavki do 31. marca za minulo leto. Kot pravijo pri Dati, se vam prihodki (zmanjšani za realne odhodke) od opravljanja te dejavnosti obdavčijo po dohodninski lestvici. Če pa vaši prihodki letno ne presežejo 50 tisoč evrov (če imate pet mesecev letno za polni delovni čas zaposlenega, je ta meja sto tisoč evrov), se lahko odločite za obdavčitev z normiranimi 80-odstotnimi stroški. To pomeni, da lahko vodite le poenostavljeno evidenco, ne knjigovodstva.
Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je primernejše za tiste, ki imajo različne storitvene dejavnosti (intelektualne, umetniške, novinarske, odvetniške, računovodske, zdravstvene...). Primerno je torej za osebe z dejavnostjo, ki nimajo posebno visokih stroškov z nabavo materiala, blaga in osnovnih sredstev, pojasnjujejo na Fursu. Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov je smiselno za tiste, ki imajo proizvodno dejavnost s stroji, trgovino, avtoprevozništvo... Primerno je torej za osebe z dejavnostjo, ki veliko nabavljajo, investirajo in zato uveljavljajo dejanske odhodke in olajšave za naložbe, dodajajo na Fursu.
Špela Mikuš, 28.04.2016 Finance.si 82/2016
