Utemeljite razlog za odpoved! Ena stran pojasnila ni dovolj
V sodnem postopku ne smete dodatno pojasnjevati odpovednega razloga
Dejanski razlog za odpoved mora biti zelo dobro pojasnjen. Ena stran ni dovolj in takšna odpoved bo na sodišču verjetno zavrnjena, saj v sodnem postopku ni dovoljeno širiti ali dodatno razlagati odpovednega razloga, če ni naveden v odpovedi. Sodna praksa je vse bolj stroga, zato vse dobro pojasnite.
V podjetjih pogodbe o zaposlitvi pogosto niso usklajene z dejanskim stanjem. Denimo v pogodbi piše nekaj, delavec pa dela nekaj čisto drugega. Ob odpovedi je to težava in ne prestane sodnega preizkusa. Zato svetujejo, da mora trajni spremembi delovnega mesta – torej če delavec začne opravljati drugo delo na drugem delovnem mestu - slediti tudi pogodba o zaposlitvi.
Razlogi so vedno na strani delodajalca
Če mora podjetje odpuščati iz poslovnega razloga, zakon o delovnih razmerjih jasno določa razloge, ki so (vedno) na strani delodajalca: prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
Zakon je glede razlogov odprt, opozarjajo pa, da je dokazno breme na delodajalcu. Gleda se vse od trenutka, ko ste se odločili za odpoved, zato morate ustvarjati dokumente - podlago za obrazložitev odpovedi.
Ob prenosu podjetja je odpoved nezakonita
Je pa delovna reforma prinesla novost na tem področju, in sicer po novem ni več roka za vložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, medtem ko je prej zakon določal šest mesecev od nastanka poslovnega razloga.
Prav tako novi zakon ne predvideva več predhodnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi in preverjanja možnosti zaposlitve na kakšnem drugem delovnem mestu.
Opozarjajo tudi na primer spremembe delodajalca, če recimo podjetje en del prenese na drugo podjetje (75. člen ZDR-1). V tem primeru gre samodejno za prenos po zakonu, status delavca ostane enak eno leto, ni pa zakonito, da bi delavcu dali odpoved s ponudbo nove pogodbe ali mu dali odpoved iz poslovnih razlogov.
Pri odpovedi iz poslovnih razlogov se pri določanju odpovednega roka in odpravnine upošteva delovna doba delavca pri obeh delodajalcih.
Glavni pravili pri odpovedi
Pri postopku odpovedi opozarjajo na dve pravili:
1. ugotovitev utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, in
2. postopek sprejetja oziroma vložitve odpovedi. Tako redna kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti izraženi v pisni obliki, prav tako mora biti pisno pojasnjen dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dobro pojasnite razloge
Dobra obrazložitev in utemeljitev odpovedi sta odločilni za zakonitost odpovedi in uspeh delodajalca v morebitnem sodnem sporu. Ne pozabite, da v sodnem postopku ne smete širiti odpovednega razloga, temveč lahko izhajate samo iz tistega, kar ste navedli že v odpovedi.
Ko gre za odpovedi iz poslovnega razloga, je zelo pomembno, da dokažete obstoj in dejansko utemeljenost poslovnega razloga. Sodna praksa je pokazala, da so med utemeljenimi poslovnimi razlogi denimo reorganizacija, opustitev posameznega delovnega mesta ali denimo zmanjšanje števila zaposlenih na določenem delovnem mestu, prenos del in nalog na druge zaposlene, racionalizacija dela in podobno. Sodišča v sodnih postopkih preverjajo, ali gre za dejansko ali zgolj navidezno reorganizacijo, ki je vzrok za odpuščanje. Zato poslovni razlog ne more biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga.
Če se vplete sindikat ...
Ob odpovedi morate delavca tudi pisno obvestiti o pravnem varstvu in pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve (na zavodu za zaposlovanje).
Če delavec zahteva mnenje sindikata (rok za mnenje je šest dni), mnenje pa je negativno (če menijo, da za odpoved ni utemeljenih razlogov), svetujejo, da je dobro, če se podjetje do tega opredeli in pojasni, zakaj se ne strinja. Vseeno pa kljub negativnemu mnenju sindikata ali sveta delavcev lahko delavcu odpoveste pogodbo o zaposlitvi.
Ne zanemarite postopka vročanja odpovedi
Pomembno je tudi, kako vročite odpoved delavcu. Praviloma se mora odpoved pogodbe vročiti osebno v prostorih delodajalca, lahko pa tudi s priporočeno pošiljko s povratnico ali - če naslov delavca ni znan - z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, kar je dostopno delavcu.
Medtem ko je bilo včasih treba delavce loviti po terenu, zdaj vročanje odpovedi pogodb po pooblaščenih vročevalcih ali detektivih ni več potrebno.
Če vročate odpoved v prostorih delodajalca, zagotovite, da je ob vročanju navzoča priča, delavcu pa pojasnite, da podpisuje le vročitev odpovedi pogodbe, ne pa tudi, da se z odpovedjo strinja.
Novost zakona je vročanje odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico. Če delavec odpovedi ne prevzame, nastopi fikcija vročitve - šteje se, da je vročitev opravljena po osmih dneh od dne prvega poskusa vročitve.
Če pa naslov stalnega ali začasnega prebivališča delavca ni znan, se kot skrajni ukrep lahko šteje tudi objava odpovedi na oglasnem mestu pri delodajalcu. Ob tem je potrebno paziti, da na zaprti ovojnici z odpovedjo ne bo napisan celoten naslov delavca, temveč le njegovo ime in priimek. Glede na to, da je dokazno breme na vaši strani, če je le možno, odpoved na oglasni deski tudi fotografirajte. Odpoved se šteje za vročeno po osmih dneh.
Objavljeno: http://topjob.finance.si/, 4. 9. 2016, Avtor: Lana Dakić
