Gibanje človeka se je skozi čas pošteno spremenilo. Novodobne tehnologije nam omogočajo, da vse več opravil, ki smo jih morali nekoč sami opraviti, zdaj namesto naredijo stroji. Kramp, motiko in lopato so zamenjali miza, stol in računalnik. Naloga, ki jo moramo opraviti, težava, ki jo moramo rešiti, od nas zahteva ure in ure, preživete v prisilni drži. Človek pač ni bil ustvarjen za sedenje in za to, da ima dolge ure oči uprte v točko na isti razdalji. Kaj torej lahko naredimo, da bi bilo naše sedenje čim bolj zavestno?
Če smo že prisiljeni sedeti večino dneva, poskusimo pregledati, KAKO sedimo. Kot vemo, bi naj bilo pravilno sedenje takšno, ki omogoča optimalno podprt skelet z vso mišično maso na njem. Seveda takoj sledi vprašanje, kdaj je naš skelet optimalno podprt? Ljudje imamo na spodnjem delu medenice dve kosti – sednici. Gre za kost, ki po Slovarju slovenskega knjižnega jezika služi kot KOST ZA OPORO PRI SEDENJU. Ljudje pa pogosto ne sedimo na sednicah. Torej nekako smo zvrnjeni z njih, bodisi naprej, bodisi nazaj. V takšnem položaju je medenica nagnjena naprej ali nazaj in ne zmore več optimalno opravljati svoje naloge podpore pri sedenju. Ko ima skelet optimalno podporo, so lahko mišice kolikor toliko sproščene. Če medenica ne more opraviti svoje naloge in skelet nima podpore, bodo to naredile naše mišične skupine. Nekako nas pač morajo vzdrževati v pokončnem položaju, zato bodo prevzele nase levji delež posla. Kar pomeni, da bodo določene mišične skupine nenehno obremenjene.
Naš izziv bo torej tokrat ugotoviti, kako sedimo. V prvem delu bomo poiskali sednici, v drugem delu pa bomo pogledali, kako dejansko sedimo v različnih situacijah.
1. NAJDIMO SEDNICI
· Vzemite stol z dokaj ravnim in ne premehkim sedalnim delom. Sedite bolj proti robu stola, tako da se ne naslanjate na naslon. Stopala položite vzporedno na tla, pod koleni in v kolkih naj bo kot 90 stopinj.
· Z rokama sezite pod zadnjico. Če ne gre z obema naenkrat, naredite to postopoma, najprej eno, nato drugo stran. Dlan položite na stol in sedite na roko.
· Sedaj premaknite medenico malo naprej in malo nazaj. S premikom imam v mislih gib, s katerim se po roki nekako »zarolate«. Ne drsajte naprej in nazaj, torej svoje pozicije na sedežu ne premikajte.
· Poskusite začutiti sednico. Sednica je na koncu dokaj koničasta in ko boste sedeli natančno na njej, boste jasno začutili točkast pritisk na hrbtišče roke, na kateri sedite oz. na obeh, če lahko. Položaja nog in stopal ne spreminjajte.
· Če sednice ne najdete ali niste prepričani, da ste jo našli, izvlecite roko in se malo pomudite pri občutku sedenja na tej strani sedaj – manjko roke pomeni novo informacijo. Malce počakajte in poskusite znova. Tokrat poskusitepodložiti roko na drugo mesto. Morda bo na začetku potrebno nekaj poskusov, da vam bo uspelo. Dlan naj bo položena na sedalo.
· Ko sednico najdete in ste našli tudi točko najmočnejšega pritiska na roko, postanite radovedni. S tem ko premikate medenico naprej in nazaj, delajte zelo počasi, opazujete kdaj pritisk popusti. To pomeni, da ste zdrseli dol s sednice. Poskusite najti to točko v obe smeri. V tem položaju medenica nima več optimalne podpore.
· Opazovanje lahko sedaj razširimo na zgornji del telesa. Opazujmo, ali se drža zgornjega dela telesa spreminja glede na položaj medenice. Torej kakšna je naša drža, ko sedimo natančno na sednicah in kakšna, ko zdrsimo z njih nazaj ali naprej. Opazujmo hrbet – križni del, zgornji del, opazujmo nagib glave, opazujmo trebušni del. Vse, kar nam pritegne pozornost. Ne pozabimo – delajmo zelo počasi in le tako močno, kolikor je udobno. Ne tiščimo in ne uporabljajmo večje mišične sile, kot je potrebna, da naredimo premik. Gibi bodo zaradi tega precej neznatni. Bistveno je, da čutite spremembo teže na vaši roki.
2. KAKO DEJANSKO SEDIMO
Drugi del izziva je namenjen temu, da ugotovimo, kako dejansko sedimo v vsakodnevnih situacijah. To naredimo spontano, usedemo se tako, kot smo navajeni in o tem ne razmišljamo. Vzemimo tri najpogostejše situacije:
· sedenje za računalnikom v pisarni
· sedenje v avtu
· sedenje na kavču ob TV-ju ali branju knjige.
Usedite se tako, kot navadno sedite, vendar potem zavestno pomislite na naslednje stvari:
· Ali čutim sednice?
· Kje v mojem telesu je točka največjega pritiska?
· Kako je obrnjena medenica – ali jo sploh znam locirati?
· Ali so se kje v mojem telesu zgodile rotacije? Na primer: če sedim na kavču s spodvitimi nogami v eno smer, telo pa je obrnjeno naravnost, je nekje v telesu zagotovo prišlo do rotacije. Jo znam najti?
· Kakšen je položaj nog?
Pri vsaki od zgoraj navedenih situacij, si postavite ta vprašanja. V položaju, v katerem ste, poskusite najti sednice tako, kot smo naredili v prvem delu. Če ugotovite, da ne sedite na sednicah, ali lahko položaj popravite tako, da boste.
Preizkusite različne položaje in opazujte, kako se v posameznem položaju počutite. Morda boste med njimi našli položaj, ki se vam bo zdel boljši, lažji, morda se bo kaj v telesu nepričakovano razbremenilo. Morda boste ugotovili, da kljub večkratnim poskusom nikakor ne morete locirati sednic. Morda boste ugotovili, da je tale izziv za vas brez smisla.Karkoli boste ugotovili ali ne boste ugotovili – nekaj se boste naučili. Kaj je to, ostaja pri vas.
Vir: mavricazdravja.gzs.si
