Spoštovane in spoštovani,
Z nekoliko zamude objavljamo zanimive teme iz zadnjega strokovnega kolegija našega podjetja. Kar nekaj zanimivosti smo vam pripravili, ter seveda tudi sprememb na področju zakonodaje, ki bodo vplivale na vaše poslovanje v prihodnosti.
Ali veste, da je Sloveniji agencija Fitch zvišala bonitetno oceno iz BBB+ na A- in da je pri nas v mesecu septembru inflacija znašala 0,2% ? S 1.1.2017 pa se spreminja način pošiljanja prispevkov.
V prihodnjem letu se obeta kar nekaj sprememb o katerih smo že poročali, seveda pa vas bomo o tem še enkrat pravočasno obvestili. Mesec december bo za nas pester, planiramo kar nekaj strokovnih izobraževanj in seminarjev, ki bodo naš kolektiv še dodatno pripravile na zaključek poslovnega leta in začetek novega.
Izkazovanje DDV od uvoza prek obračuna DDV
Odbitek DDV na podlagi nepopolnih računov
Prikrivanje dobav in prihodkov
Razbremenitve dela plač iz poslovne uspešnosti
Prijava plačilnih računov in podatki finančnih računov
Rezervacije pri določenih uporabnikih
Ohranitev kapitala v d.o.o.Popis sredstev in obveznosti
Nepotrebni in davčno nepriznani odhodki
Izkazovanje DDV od uvoza prek obračuna DDV
Od 1.7.2016 je potrebno DDV od uvoza blaga iz tretjih držav izkazati v DDV obračunu. Potrebno je je upoštevati uvozne deklaracije in datume prepustitve blaga. Torej na uvoznih deklaracijah je potrebno razbrati, kdaj je bilo blago uvoženo, da vemo v katero DDV obdobje spada.
Odbitek DDV na podlagi nepopolnih računov
Sodišče v EU je obravnavalo spor med Portugalskih davčnim organom in zavezancev. Davčni organ ni priznal odbitka DDV od nepopolnega računa, ker je ne njemu pisalo »pravne storitve opravljene do danes«. Obrazložitev je bila, da je opravljena storitev premalo natančna. Kasneje je zavezanec predložil še natančnejše opise vendar organ odbitka vseeno ni priznal. Sodišče je odločilo, da obravnavani računi res niso bili popolni ampak pravica do odbitka DDV mu vseeno nebi smela biti vzeta.
Prikrivanje dobav in prihodkov
Bolgarski družbi je bio naloženo z odločbo dodatno plačilo DDVja, ki ga je organ ugotovil zaradi nepopolnega knjigovodstva pri njej. Od njenih dobaviteljev je pridobil podatke o prodaji blaga, pri čemer obravnavana družba nakupov ni imela evidentiranih, blaga pa ni imela v skladišču. Na podlagi tega je zaključil, da je družba blago prodala in tako z neevidentiranem nekaterih nakupov in prodaj prikrivala prihodke.
SRS 2016 so postali samostojni računovodski standardi in se v primerjavi s SRS 2016 ne sklicujejo več na posamezne določbe MSRP.
Razlike med SRS in MSRP čeprav majne, obstajajo. Zaradi hitrih sprememb MSRP se pričakuje, da bo teh sprememb vsako leto več, in sicer do naslednje spremembe SRS. MSRP sprejema Odbor za mednarodne računovodske standarde. Ta je edini, ki lahko pojasnjuje MSRP. MSRP mora v EU potrditi še European Financaial Reporting Advisory Group. Razlike med SRS in MSRP izhajajo iz zasnove računovodskih standardov: SRS so zasnovani tako, da obravnavajo posamezne gospodarske kategorije, medtem ko so MSRP zasnovani tako da urejajo posamezne poslovne dogodke. Primer: SRS omejuje, da se lahko revalorizirajo samo zgradbe in zemljišča, MSRP pa tega ne omejuje. Ena od velikih razlik pa so razkritja. MSRP na tem področju posveča precej pozornosti. Spremembe v MSRP gredo v zadnjih letih v smer, da se od organizacij zahteva več razkritij, povezanih predvsem z upravljanjem s tveganji, merjenje poštene vrednosti in ocenami.
Osnovni namen novele Zakona o dohodnini je zmanjšanje davčne obremenitve dohodkov iz dela. Nov je tako razred s 34 odstotno stopnjo, stopnja četrtega razreda pa je povečana na 39%. Prag letnih dohodkov za največjo dodatno splošno olajšavo je tudi nekoliko večji, in sicer za 300 EUR. Novela se bo začela uporabljati z davčnim letom 2017.
Ključni novosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini sta sprememba davčnih razredov in manjša obdavčitev nagrad iz poslovne uspešnosti. Poleg tega se za 300 EUR povečuje prag dohodkov za največjo dodatno splošno olajšavo. Na področju mednarodne obdavčitve je pomembna novost dopolnitev opredelitve nerezidenta po ZDoh-2, če je fizična oseba po prelomnih pravilih mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju hkrati rezident druge države pogodbenice. Nekoliko se spreminja tudi obdavčitev bonitet, drugače se ureja davčna obravnava povračil stroškov za delo v tujini pri tujem delodajalcu, ukinjena po je oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi deleža v družbah tveganega kapitala.
Razbremenitve dela plač iz poslovne uspešnosti
Po novem bo del plače za poslovno uspešnost, in sicer do 70% zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji, izvzet iz obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja z dohodnino. Razlika nad 70% in celotnim dohodkom oziroma davčno osnovo bo obdavčena z dohodnino, prispevki za socialno varnost pa bodo obračunani in odtegnjeni od celotnega dohodka. Da je del plače za poslovno uspešnost izvzet morajo vsi delavci pri delodajalcu imeti enako pravico do izplačila poslovne uspešnosti, prav tako mora biti zapisan v splošnem aktu delodajalca, ter morajo z njim biti delavci vnaprej seznanjeni.
Pri obdavčitvi bonitet sta bili sprejeti dve spremembi, ki sta za zavezance davčno ugodnejši kot sedaj. Kot boniteta se po novem ne štejejo izobraževanja in usposabljanja, ki jih delodajalec zagotovi zaposlenim v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, povečan pa je tudi neobdavčeni znesek občasnih bonitet (15 EUR).
Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. To pomeni, da mora cilje aktivnosti in ukrepe izvajati za vse delavce pod enakimi pogoji. Namen teh ukrepov je ohranjanje in krepiti telesno in duševno zdravje. Delodajalec mora to promocijo zdravja ne delovnem mestu načrtovati v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Po sedanji davčni ureditvi so iz plačila dohodnine že opročene nekatere ugodnosti. To na primer velja za ugodnosti manjše vrednosti, ki jih delodajalec da vsem zaposlenim pod enakimi pogoji, kot so zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih ob praznovanjih. Uveljavljena pa je tudi splošna neobdavčitev za bonitete, če njihova vrednost ne presega 13 EUR, po novem je ta znesek 15 EUR.
Prijava plačilnih računov in podatki finančnih računov
Plačilni računi zavezancev, ki so odprti v Sloveniji in tujini, so vpisani v davčni register, ki ga vodi FURS. Obveznost prijave računov v ta register velja predvsem za plačilne račune, odprte v tujini, saj se prenos podatkov o plačilnih računih, odprtih v Sloveniji, opravlja avtomatično iz registra centralnih računov. Podatke o plačilnih računih v tujini je treba prijaviti na predpisanih obrazcih (za fizične osebe DR-02, za fizične osebe z dejavnostjo z obrazcem DR-03 in za pravne osebe z obrazcem DR-04) in v predpisanih rokih. Furs bo poleg podatkov o plačilnih računih v tujini, ki jih morajo prijaviti zavezanci sami (od leta 2004), s prihodnjim letom razpolagal tudi s podatki o finančnih računih, ki so jih slovenski rezidenti odprli v državi podpisnici večstranskega sporazuma o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih. V sporočilo za javnost je Furs 21.9.2016 pozval vse davčne zavezance, ki še niso sporočili podatkov o plačilnem računu, da to storijo čimprej. Pri tem zagotavlja, da se bodo lahko izognili visoki kazni, če to storijo prej, preden bo podatke pridobil davčni organ. Kazni znašajo od 200 do 1.200 EUR za posameznika ter od 1.200 do 15.000 EUR za pravno osebo. Če se ta šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, je globa za prekršek od 3.200 do 30.000 EUR, za samostojnega podjetnika posameznika pa od 800 do 10.000 EUR.
Rezervacije pri določenih uporabnikih
Pri določenih uporabnikih rezervacije niso obvezne. Oblikujejo se na podlagi sedanjih obvez in katerih je mogoče zneske za njihovo poravnavo zanesljivo oceniti. Rezervacije je mogoče obravnavati kot dolgove v širšem pomenu, ker se razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnika.
Organizacije, ki so mikro družbe in tiste, ki niso zavezane k reviziji lahko sklenejo, da ne bodo oblikovale in obračunavale rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine.
Pri doseganju najboljše ocene rezervacije je potrebno upoštevati tveganja in negotovosti.
Namen rezervacij je zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov.
V stroške rezervacij ne smemo vključiti stroškov dopolnilnega usposabljanja ali premeščanja osebja ali pričakovanih izgub.
Rezervacije lahko oblikujemo tudi na podlagi reorganizacije organizacije, če imamo sprejet podroben načrt reorganizacije.
Po koncu obdobja za katerega je bila oblikovana rezervacija se njen neporabljen del prinese v prihodke.
V internem aktu je potrebno imeti napisane računovodske usmeritve za prepoznavanje rezervacij.
Zaščita upnikov je osnovni razlog za dve vrsti predpisanih zahtev po ohranitvi kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbenikom je bilo že doslej prepovedano izplačati premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv. Zaradi številnih zlorab pa mora po novem družba s premoženjem, v katero se ne vštevajo posojila družbenikom, ohranjati vsaj predpisani najmanjši znesek osnovnega kapitala. Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tema zahtevama, veljajo za nične.
Organizacije morajo vsaj enkrat letno popisati sredstva in obveznosti, kar je temelj za pravilno izkazane postavke v računovodskih izkazih. Knjižno stanje je potrebno uskladit z dejanskim, od primanjkljaja pa se obračuna DDV. Popis naj bo čim bližje koncu leta. Popisna komisija ima najmanj dva člana, ki fizično s preštevanjem popišeta osnovna sredstva, drobni inventar, zalogo materiala in gotovih izdelkov ter nedokončano proizvodnjo. Terjatve in obveznosti pa z izpiski odprtih postavk.
Inventurni presežki:
1. če gre za sredstvo, ki smo ga v preteklosti odpisali, ker ga nismo našli, ga le z vrednostjo nič dama ponovno v knjige
2.Prejeto sredstvo od tretje osebe, ki nam jo je dala v uporabo, knjižimo zunaj bilančno, popisni komisiji lastnika pa omogočimo popis
3. Prejeto sredstvo , ki nam je bilo dano v uporabo brezplačno, pa se oceni na podlagi verodostojnih listin in se vrednost knjiži med sredstvi
Inventurni primanjkljaji so lahko zaradi:
1. Višje sile
2. Kala, razsipa, razbitja
3. Tatvine (policijski zapisnik)
Če so inventurni primanjkljaji v določenih normativih, ki jih je določilo strokovno združenje in so posledica naštetih vzrokov, se DDV ne obračuna, če pa ta normativ presega, pa se obračuna DDV v primeru, ko je organizacija ob nabavi odbila DDV.
Računov za dobavo blaga in opravljeno storitev ni potrebno izdajati:
1. Stare izjeme:
- kmetom, ki so mali davčni zavezanci in sicer za dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnim potrošnikom
- pri prodaji vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu, znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, pri vplačilih za udeležbo v igrah na srečo, pri prodaji periodičnega tiska, pri prodaji iz avtomatov, pri prodaji kartic s kodo za polnjenje mobilnih aparatov
- za opravljene oproščene finančne storitve
2. Nove izjeme so nepridobitne organizacije in drugi davčni zavezanci, ki izpolnjujejo tri dodatno predpisane pogoje :
- ne dosegajo dobička
- prostovoljstvo
- odobrene ali nižje cene
in za dobave blaga in storitev opravljenim osebam, ki niso davčni zavezanci ne presegajo 5.000,00 € v koledarskem letu. V znesek 5.000 € se ne vštevajo donacije in plačila občin za delovanje društev
Nepotrebni in davčno nepriznani odhodki
Pri obračunu davka od dohodkov za potrebe FURS-u prihaja do razlik med poslovnimi in davčno priznanimi dohodki. Te razlike se lahko v enem letu pojavijo kot zvišanje, naslednje leto pa kot znižanje.
29. člen ZDPO-2 opredeljuje nepotrebne odhodke (privatni stroški, stroški kateri niso potrebni za opravljanje dejavnosti). V primeru naravnih nesreč ali drugih izrednih razmer lahko nastanejo stroški, ki sicer niso davčno priznani, se lahko v tem primeru štejejo za davčno priznane stroške.
Najpogostejši davčno nepriznani stroški so:
- pokrivanje izgub iz preteklih let
- stroški zasebne narave, podkupnine, darila večja od 42,00 € (tu so zajeti zaposleni ter tudi otroci do 15 let za obdaritev v decembru)
- stroški prisilne izterjave, kazni, obresti za nepravočasno plačane davke in prispevke, obresti od posojil prejetih od države
- donacije (priznano 0,3 % prihodkov namenjenih za humanitarne, invalidske, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, ekološke, športne, religiozne in splošno koristne namene; 0,2% pa donacije izplačane društvom ustanovljenih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – njihovo delovanje je v javnem interesu)
- 50 % reprezentančnih stroškov
- neuveljavljen odbitni DDV ( ddv zaračunan od nezavezanca za ddv, nepravilno zaračun ddv, ddv obračunan od fiktivno prejetega računa).
- stroški komisij nadzornega sveta v višini 50%
Spremembe v ZDDPO-2
V pripravi je novi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, kjer se predvideva dvig davčne stopnje na 19% ( sedaj 17%). V novem predlogu naj bi bilo tudi ukinjeno financiranje političnih strank ( do sedaj 3-kratnik povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu).
Po novem je ukinjena tudi oslabitev dobrega imena –blagovna znamka. Sedaj je bilo dobro ime možno amortizirati v 5 letih.
