Davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, morajo najkasneje do 31. januarja 2017 sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga davčnemu organu predložiti, v elektronski obliki prek sistema eDavki.
Na podlagi petega odstavka 95. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13-ZIPRS1415, 86/14 in 90/15) morajo davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja davčnega organa, sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga v elektronski obliki prek sistema eDavki predložiti davčnemu organu, in sicer najkasneje do 31. januarja 2017.
Obračune pavšalnega nadomestila za leto 2016 so dolžni predložiti vsi davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2016 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, ne glede na čas veljavnosti dovoljenja (torej tudi davčni zavezanci, ki so imeli dovoljenje le del leta 2016).
Če se je dovoljenje med letom preneslo na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva, mora obračun DDV-OPN predložiti slednji (torej predstavnik, na katerega se je preneslo dovoljenje), in sicer za celotno obdobje veljavnosti dovoljenja.
Obračun pavšalnega nadomestila so dolžni predložiti tudi imetniki dovoljenj, ki v letu 2016 niso opravili nobene dobave na podlagi veljavnega dovoljenja. V tem primeru se na predloženem obrazcu DDV-OPN izpolni le podatke o imetniku dovoljenja, številki dovoljenja, imenu in priimku ter telefonski številki kontaktne osebe, kraju in datumu izdaje obrazca in podpis.
Zavezanci – imetniki dovoljenja za pavšalno nadomestilo v letu 2016, ki ne bodo sestavili in predložili obračuna pavšalnega nadomestila v predpisanem roku oziroma v obračunu ne bodo izkazali predpisanih podatkov, so lahko kaznovani za prekršek z globo od 200 do 1.200 eurov.
OBRAZLOŽITEV
V Republiki Sloveniji je bil sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV) uveden s 1. julijem 1999. Od 1. januarja 2007 velja nov Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, ki pa se večkrat novelira, predvsem zaradi sprememb Direktive Sveta 2006/112/ES (direktiva), ki jih mora Slovenija, kot članica Evropske unije, prenesti v svoj pravni red. Treba je upoštevati tudi uredbe s področja DDV, ki jih sprejema Svet Evropske unije, ki učinkujejo neposredno in se ne prenašajo v slovenski pravni red. Pri interpretaciji zakonodaje o DDV so pomembne tudi sodbe Sodišča Evropske unije.
Z DDV se obdavčuje dodana vrednost. DDV je ena izmed oblik prometnega davka, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca, trgovca, do končnega potrošnika. Gre za potrošno obliko davka na dodano vrednost, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah menjave. Davčni zavezanec načeloma DDV obračunava in plačuje od vsake dobave blaga ali storitev oziroma od transakcij, ki se po DDV zakonodaji obravnavajo kot dobave blaga ali storitev, razen od nekaterih, točno določenih transakcij, ki so oproščene plačila DDV.
V skladu s slovensko DDV zakonodajo se DDV za dobave blaga ali storitev obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 %, razen za dobave blaga in storitev, za katere je določena nižja stopnja 9,5 %. Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, je v Prilogi I k ZDDV-1.
Davčni zavezanec mora plačati DDV po obračunu DDV za davčno obdobje v državni proračun na prehodni davčni podračun - proračun države SI56011008881000030, referenca je: SI19 DŠ-62006.
Vir: FURS
