Bar mora paziti, da izda račun vsakič, ko vam trga kredit z interne predplačniške kartice, ne pa, ko vam kartico polni.
Ni lahko biti mali podjetnik. Tudi če imate kar obiskan majhen bar. Zato mnogi med njimi ne sprejemajo bančnih plačilnih kartic, saj morajo izdajateljem plačevati provizijo. Stranke pa s sabo nimajo vedno gotovine. A rešitev obstaja.
Nekateri lastniki lokalov, bi imeli raje kot bančne kartice nekakšne interne predplačniške kartice.
Torej sistem, po katerem bi med svojim stalnim strankam razdelil kartice, ki bi jih sproti polnile in potem z njimi plačevale, dokler se ne izpraznijo.
Na Financah so finančno upravo (Furs) vprašali, kdaj podjetnik v omenjenih primerih izda račun, kako zavede vsa plačila. Seveda to ne velja le za gostinske lokale, temveč za vse, ki poslujejo z gotovino (sem ne sodijo le bankovci in kovanci, temveč tudi plačilne kartice).
1. Baru pri polnjenju interne kartice ni treba izdati računa, ker gre za menjavo enega plačilnega sredstva za drugega. Zavezanec mora ob plačilu polnjenja kartice (ali denimo nakupu žetona ali več žetonov za poznejše plačevanje) evidentirati prejem denarnih sredstev.
2. Bar mora za opravljeno dobavo (na primer za kavo) izdati račun in ga davčno potrditi takrat, ko pač kavo konkretno proda. Šele takrat namreč stranka plača kavo, pa čeprav z omenjeno predplačniško kartico. Tudi ta se šteje za plačilo z gotovino.
3. In ne pozabite – račun morate izdati najpozneje, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo s kartico, gotovino, žetoni, bančno kartico ...
4. Izjema je, ko lahko izda denimo bar račun že ob nakupu žetona, a samo, če se natančno ve, katera dobava bo opravljena kupcu. Torej, da se natančno ve, da bo kupec pil kavo z mlekom. Na tem računu je treba imeti tudi vse podatke, ki so kot obvezni določeni tudi po zakonodaji o DDV. Kot rečeno, torej tudi kaj natančno se prodaja in kdaj bo storitev oziroma izdaja blaga opravljena. V opisanem primeru s predplačili v baru takšna rešitev ne pride v poštev.
5. Izjema od obveznosti izdajanja računov na prodajo za žetone velja samo, če gre za prodajo iz avtomatov. Torej, če žeton vstavite v avtomat, ne boste dobili računa. Če ga daste natakarju, mora ta izdati račun.
6. Podobno kot za predplačniške kartice velja, če kupite darilni bon. Če davčni zavezanec izda račun za darilni bon na določeno vrednost, pri tem pa ni določeno oziroma ni znano, za nakup katerega blaga ali storitve bo darilni bon porabljen, se takšna transakcija obravnava kot menjava enega plačilnega sredstva za drugega. V takem primeru se račun za nakup »večnamenskega« bona ne šteje za račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev po zakonodaji o DDV, zato tak račun tudi ni predmet davčnega potrjevanja računov. V takem primeru nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV šele takrat, ko izdajatelj darilnega bona opravi dobavo blaga ali storitve (imetnik darilnega bona plača blago ali storitve, ki jih izbere iz izdajateljeve ponudbe). Davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga ali storitve, plačano z »večnamenskim« bonom, mora za opravljeno dobavo izdati račun in ta je predmet davčnega potrjevanja računov. Kadar pa se izda darilni bon, ki je namenjen nakupu določenega blaga ali storitve, je po zakonodaji o DDV treba ob prejemu plačila za bon obračunati DDV. V tem primeru se šteje, da je kupec bona opravil plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve in nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila. Če plačilo pred dobavo opravi davčni zavezanec, mora izdajatelj darilnega bona v tem primeru tudi izdati račun za predplačilo, ki je predmet davčnega potrjevanja računov.
VIR: Finance.si 6.8.2017, Tanja Smrekar
