V branje ponujamo zanimiv primer s področja normiranih stroškov.
Samostojni podjetnik je v letu 2018 posloval le od januarja do oktobra. Nato se je statusno preoblikoval (presečni datum je bil 31. oktober 2018), tako da je podjetje prenesel na družbo z omejeno odgovornostjo.
Samostojni podjetnik je v davčnem obračunu za obdobje od januarja do oktobra realiziral 120.000 EUR prihodkov in uveljavil 80.000 EUR normiranih odhodkov. V letu 2018 je imel enega zaposlenega za polni delovni čas za celotno obdobje poslovanja v letu 2018. Ali je samostojni podjetnik ravnal pravilno, ko je upošteval celoten absolutno največji znesek normiranih odhodkov 80.000 EUR ali bi moral ta znesek upoštevati v sorazmernem znesku?
Odgovor: Iz 59. člena ZDoh-2 izhaja, da se pri ugotavljanju davčne osnove samostojnega podjetnika normiranca upoštevajo normirani odhodki v velikosti 80 % prihodkov, vendar največ 40.000 EUR ali 80.000 EUR, če je bila v davčnem letu, za katero ugotavlja davčno osnovo (za leto 2018) pri tem samostojnem podjetniku skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Ta pogoj pa je samostojni podjetnik izpolnil, četudi je posloval le od januarja do oktobra 2018. Zato Zveza RFR meni, da v tem primeru samostojni podjetnik lahko upošteva celoten absolutni znesek normiranih odhodkov 80.000 EUR. Tej razlagi je ustno pritrdil tudi davčni organ.
ViR: Zveza RFR
