Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi (11. člen ZDR-1), ki mora biti v pisni obliki (17. člen ZDR-1). Obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi pa je tudi navedba, po kateri kolektivni pogodbi ali splošnih aktih se bosta delavec in delodajalec ravnala (31.člen ZDR-1). Pravico do letnega dopusta pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja (159. člen ZDR-1).
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki je veljala od 16.11.2013 in se je uporabljala od 1.1.2014 dalje, je prenehala veljati 31.12.2018, zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena. Kljub temu pa se določbe normativnega dela, torej členi od 19 do 81, uporabljajo še dvanajst mesecev po prenehanju veljavnosti, torej do vključno 31.12.2019. Kar pomeni, da bodo delodajalci, ki uporabljajo Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo, letni dopust za tekoče leto odmerili v skladu z 39. členom citirane kolektivne pogodbe.
Trajanje letnega dopusta
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, kar pomeni:
- 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden,
- 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden,
- 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden.
Kot dan letnega dopusta ne štejejo prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela. V primeru, če je delavčeva razporeditev pri delodajalcu na prazničen ali dela prost dan, pa se lahko tudi praznični in dela prosti dnevi štejejo kot dan letnega dopusta.
Poleg minimalnega trajanja letnega dopusta pa se delavcu odmeri še dodatne dni, v kolikor izpolnjuje katerega izmed taksativno naštetih pogojev in sicer:
- starejšemu delavcu 3 dni ( to so delavci, ki so starejši od 55 let);
- delavcu invalidu 3 dni ( to so delovni invalidi, ki imajo ugotovljeno II. ali III. kategorijo invalidnosti s pravnomočno odločbo ZPIZ);
- delavcu z najmanj 60% telesno okvaro 3 dni (to so delavci, ki jim je bila takšna invalidnost ugotovljena s posebno odločbo);
- delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke 3 dni;
- delavcu mlajšemu od 18 let 7 dni;
- delavcu, ki opravlja delo med 22. in 6. uro 1 dan;
- delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let 1 dan.
- Če delavec organizirano dela v delovnem procesu 15 ali več nedelj na leto, pri tem se šteje koledarsko leto, mu pripada še dodaten dan letnega dopusta.
Do dodatnega dneva letnega dopusta so upravičeni tudi tisti delavci, ki večino delovnega časa opravljajo delo, ki je posebej težko, naporno ali zdravju škodljivo, ter kot tako izrecno opredeljeno v Izjavi o varnosti, vendar mora trajati večino časa, kar pomeni več kot polovico delovnega časa v letu.
V kolikor delavec dela v deljenem delovnem času in dnevna prekinitev dela traja 2 ali več ur, mu pripada dodatni dan letnega dopusta, vendar mora biti deljen delovni čas razporejen preko celega leta.
Na podlagi zahtevnosti dela pripada delavcem od vključno III. do vključno VII. stopnje zahtevnosti 1 dodaten dan dopusta. Se pa slednje nanaša na delavčevo delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi in je nanj razporejen, ne pa na delavčevo izobrazbo.
Dodatni dnevi letnega dopusta pripadajo delavcu za delo pri zadnjem delodajalcu in sicer:
- od 5 do 10 let (1 dan),
- od 10 do 15 let (2 dni),
- od 15 do 20 let (3 dni),
- nad 20 let (4 dni).
Delavcu, ki je član sindikata, ki je podpisnik Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, torej Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, kar dokazuje s člansko izkaznico, pripada dodaten dan letnega dopusta. V takšnem primeru mora delavec delodajalcu pred odmero letnega dopusta predložiti člansko izkaznico iz katere je razviden tudi podatek o plačani članarini.
Delodajalec je dolžan pisno obvestiti delavce najkasneje do 31. marca o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto in sicer na klasičen način v pisni obliki preko pošte ali z osebno vročitvijo, lahko pa tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec (160. člen ZDR-1).
VIR: SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska regija, Avtor: Alenka Volk Penko
