Pisali smo že o možnostih ukrepa Kako poslati zaposlene na čakanje po interventnem zakonu marec 2020?, sedaj pa so znane nove podrobnosti.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
POMEBNO V ČASU EPIDEMIJE:
--> ZADNJE NOVICE - Koronavirus, podjetništvo, espe, s.p., čakanje, subvencije, pomoč
--> Pristar je 24 ur/dnevno na voljo pogodbenim partnerjem preko posebnih komunikacijskih linij
Delodajalec bo uveljavljal pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo.
Vloga se vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020.
Rok za delodajalce, bi so delavce napotili na čakanje na delo na domu, pred uveljavitvijo tega zakona (kar bo predvidoma 28.03.2020), je 8 dni od uveljavitve, torej 05.04.2020.
Vlogi bo potrebno priložiti:
- opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa,
- dokazila, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne morejo zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in bodo zato napotili delavce na začasno čakanje na delo,
- pisno izjavo, s katero se bodo zavezali ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
V primeru karantene delavca, delodajalec priloži kopijo odločbe ministra za zdravje in izjavo iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.
Na podlagi odločbe o priznanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače bosta delodajalec in zavod sklenila pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri bosta določila medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. Upravičenost pa lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.
Višina povračila
V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove.
Osnova predstavlja povprečno mesečno plačo za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije delodajalcu znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v Zakon o urejanju trga dela.
Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
Obveznosti delodajalca
V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače v skladu s prejšnjim členom mora delodajalec delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
V tem obdobju ne sme:
- začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov,
- odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
Delodajalec ima možnost, da delavca pozove, da se vrne na delo, lahko pa ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, vendar mora o tem predhodno obvestiti zavod.
V primeru kršitev mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
Prav tako mora delodajalec vrniti sredstva, če začne postopke likvidacije v času:
- prejemanja sredstev in
- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
Hkrati pa navedeno ravnanje predstavlja prekršek, za katerega je predvidena globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR.
Pri tem velja omeniti, da lahko delodajalec napoti delavca na čakanje na delo doma tudi brez obveze ohranjanja delovnega mesta, vendar pa v tem primeru ne more uveljavljati povračila nadomestila.
Obveznosti delavca
Delavec v času napotitve ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in ima v času začasnega čakanja na delo:
- pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove;
- obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.
V primeru krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, torej v višini 100%.
Obvestilo delavcu
Delodajalec mora delavca pisno obvestiti, v obvestilu določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače.
VIR: Informiran.si
